Ali je modrostni zob neumen?

Zakaj so modrostni zobje »modrostni«? V resnici je tak zob le tretji kočnik. Sicer je »modrostni zob« ime za tiste štrline, ki se začnejo pojavljati v zadnjem delu ust med 18. do 24. letom.

Ste se kdaj vprašali, kako so si ti zobje pridobili tako visok sloves, se pri ameriški spletni strani MedicineNet sprašuje zdravnik dr. Charles Patrick Davis.

Kot toliko drugih besed smo tudi to, ki opisuje sloviti zob, podedovali od starih Grkov. Ti so dejansko imeli tri imena za te pozno cvetoče zobe, a tisto, ki ga je kasneje podedovala angleščina, je bil izraz sóphronistér. To se je nanašalo na zmernost in dejanje poučevanja – torej za lastnosti in sposobnosti, za katere so verjeli stari Grki, da se pojavijo pozneje v življenju.

Torej modrostne zobe dobimo približno takrat, ko začnemo postajati modri, vsaj glede na starodavne mislece.

Zakaj imamo modrostne zobe?

Zobje pridejo v ustih na plan po urejenem vrstnem redu, kočniki se pojavijo zadnji. Običajno se prvi niz kočnikov pojavi okoli šestega leta starosti, drugi niz pa se okoli 12. leta. Zadnji niz – modrostni zobje – nastaja veliko dlje kot vsi ostali zobje in približno eden od petih odraslih jih nikoli ne dobi.

Naši predniki imajo pri tem veliko vlogo. Tasmanski domorodci skoraj nikoli nimajo modrostnih zob, medtem ko jih domorodni Mehičani dobijo skoraj vedno. Zdi se, da je to posledica genetske mutacije, ki se je prvič pojavila na Kitajskem pred več kot 300.000 leti.

Znanstveniki menijo, da so spremembe v načinu prehranjevanja spremenile tudi obliko in delovanje naših ust. In s tem zob. V dneh naših davnih prednikov so imeli ljudje opraviti z veliko živili, ki so zahtevala intenzivno žvečenje. Živila, kot so korenine, oreščki, listi in meso naj bi v tistih časih predstavljala velik del prehrane.

Dandanes je večina naše hrane mehkejša in imamo nože in vilice, ki namesto nas opravijo veliko žvečenja. Enostavno smo prerasli potrebo po modrostnih zobeh, vendar jim to ne preprečuje, da bi se ne poskušali pojaviti.

Neizraslii modrostni zobje

Kaj je impaktiran, neizrasel modrostni zob? Pogosto modrostni zobje ne izskočijo iz dlesni (medicinski izraz je izrasti) tako, kot bi morali. Včasih modrostni zobje rastejo postrani, pritiskajo na druge zobe ali stran od njih in jih zato imenujemo impaktirani.

Impaktiran (neizrasel) zob pomeni, da je zaostal v kosti zaradi različnih vzrokov, čeprav bi glede na starost človeka že moral izrasti. To je je lahko posledica nepravilne lege razvijajočega se zobnega zametka, neugodnega položaja nadštevilnega zoba, predčasne izgube mlečnega zoba, posledica tesnega stanja (premalo prostora) ali poškodbe v področju zoba.

Najpogosteje so neizrasli tretji kočniki (modrostni zobje), sledijo podočniki in ličniki.

Ocene o tem, kako pogosto so zdravstveno prizadeti novi modrostni zobje, se zelo razlikujejo. Nekateri pregledi pravijo, da je prizadetih več kot 70 odstotkov vseh novih tretjih kočnikov, drugi pa, da manj kot 40 odstotkov.

Ta težava včasih povzroči bolečino, vnetje in okužbo, vendar ne vedno.

Raziskava je pokazala, da je približno 12 odstotkov prizadetih modrostnih zob vključevalo resnejše simptome. Tradicionalno se trdi, da impaktirani modrostni zobje stisnejo druge zobe in jih vržejo iz poravnave. Vendar pa je bilo argumentirano, da ker se modrostni zobje razvijejo iz gobastega tkiva blizu čeljusti brez močne podpore, da se ne morejo zasidrati in poškodovati drugih zob, ki so bolj trdno zakoreninjeni.

Perikoronitis

Ko modrostni zob izraste – tudi delno – je lahko ranljiv za perikoronitis. To je ime za bolečino in okužbo dlesni, ki jo najdemo pri 6- do 10- odstotkov izraslih modrostnih zob.

Ko modrostni zobje izrastejo naravno, to običajno ni problem. Po navadi nastane pri zobeh, ki so zelo počasi izraščali iz roba dlesni – največkrat pri spodnjem modrostnem zobu.

Perikoronitis je lahko akuten ali kroničen. Akutni primeri povzročajo hude bolečine, ki se pogosto širijo v bližnja področja v ustih. To lahko povzroči otekanje dlesni, tiščanje v čeljusti, otekle bezgavke, težave pri požiranju in težave s spanjem. Kronični primeri povzročajo dolgo časa trajajočo bolečino, ki lahko izgine po več mesecih in pusti neprijeten okus v ustih. Včasih lahko ponovni pojav kronične bolečine perikoronitisa povzročita tudi izčrpanost in nosečnost.

Študije kažejo, da je 35 - do 43- odstotkov bolnikov s perikoronitisom pred kratkim utrpelo okužbo dihal, kar nakazuje, da lahko te okužbe prispevajo k tej zdravstveni težavi. Tudi stres lahko tudi poveča tveganja, ki so pogostejša pri ženskah kot pri moških.

Ciste in tumorji

Neizrasli modrostni zobje so še posebej nevarni za razvoj cist in tumorjev. Ciste so s tekočino napolnjene vrečke, ki se lahko razvijejo na čeljusti, lahko povzročijo celo izgubo kosti v čeljusti. Tumorji so nenormalne tvorbe tkiva, ki so lahko, zelo redko, rakave.

Tako ciste kot tumorji lahko postanejo veliki in boleči, kar lahko povzroči težave v ustih in celo v sinusih, če jih ne zdravimo. Če cista ali tumor povzroča bolečino in druge težave okoli modrostnih zob, bo zobozdravnik verjetno priporočil odstranitev teh zob. Na srečo so ciste in tumorji, povezani z modrostnimi zobmi, dokaj redki. Dve študiji sta jih odkrili le pri približno 2,5 – odstotka odstranjenih modrostnih zob.

Druga vprašanja

Poleg perikoronitisa, cist in tumorjev lahko modrostni zobje kažejo znake drugih težav. Ko se to zgodi, morajo pogosto iz ust ... Druge težave vključujejo:

• Izguba kosti ob koreninah

• Poškodbe sosednjih zob

• Kavitete

• Okoli izraslega zoba ni prostora za ščetkanje in nitkanje

Bi ta zob morali odstraniti, za vsak primer?

Neizrasli modrostni zobje so bili gonilna sila pri preventivnem odstranjevanju večine modrostnih zob v državah, kot so Združene države. Vendar se vse zdravstvene organizacije ne strinjajo, da je to potrebno, in vse države modrostnih zob ne pulijo zgolj iz preventivnih razlogov.

Leta 2008 je Ameriško združenje za javno zdravje zavrnilo preventivno odstranjevanje modrostnih zob z argumentom, da nevarnosti kirurške odstranitve odtehtajo tveganja, če bi zobe pustili pri miru. Ugotovili so, da bi lahko kar 60-odstotkov vseh odstranitev modrostnih zob odpravili, če bi te zobe odstranili šele, ko se pojavijo bolečine ali druge težave. Prav tako so nasprotovali ideji, da impaktirani modrostni zobje izrivajo druge zobe.

Kljub temu obstajajo tudi dokazi, da bi ti zobje morali iz ust. Tudi, če ne kažejo drugih simptomov, lahko impaktirani modrostni zobje pozneje povzročijo težave. Če jih ne odstranimo, med 30 - in 60 - odstotkov teh zob v 12 letih povzroči težave, zaradi katerih jih je treba odstraniti.