Zaznali še en tip gravitacijskih valov

Trki lukenj in zvezd

Znanstveniki so po gravitacijskih valovih, ki so jih povzročili trki črnih lukenj in trki dveh nevtronskih zvezd, zaznali še signale valov, ki izvirajo iz padca nevtronske zvezde v črno luknjo. Prvi tak dogodek, imenovan GW200105, so z laserskimi detektorji v ZDA in Italiji – Ligo in Virgo – zaznali 5. januarja 2020. Iz podatkov so razbrali, da je v črno luknjo z maso vsaj devetih Sonc padla nevtronska zvezda, dvakrat masivnejša od Sonca.

Dogodek se je zgodil 900 milijonov svetlobnih let od nas. Le deset dni pozneje so zaznali še za polovico masivnejšo nevtronsko zvezdo, ki jo je zajela črna luknja, šestkrat masivnejša od naše zvezde. Dogodek GW200115 je bil od Zemlje oddaljen milijardo svetlobnih let. Tako nevtronske zvezde kot črne luknje nastanejo ob smrti zvezd, včasih se ob tem ustvari binarni sistem. Gravitacijski valovi skozi Zemljo potujejo ves čas, a tehnologija trenutno lahko zazna le najmočnejše, ki se sprožijo ob trkih ekstremno masivnih teles.

Lutka, ki bo potovala okoli Lune, dobila ime

Na odpravi Artemis I, ki bo konec leta Američanom tlakovala vnovično pot na Luno, bo sodelovala lutka, ki jo je javnost poimenovala poveljnik Moonikin Campos. Prva odprava, namenjena testiranju rakete in kapsule, seveda nima človeške posadke, a v kapsulo radi posedejo lutko, opremljeno s številnimi senzorji, ki zbirajo podatke. Nasa je za ime lutke prejela več kot 300.000 glasov, zmagal pa je Campos, ki je priimek inženirja Artura Camposa, ključnega moža pri srečni vrnitvi odprave Apollo 13 na Zemljo.

Temu imenu je na glasovanju sledilo ime Delos – gre za otok, kjer sta se v grški mitologiji rodila Apolon in Artemida (ali v angleščini Apollo in Artemis). Lutko so že uporabili pri testiranju vibracij v kapsuli orion, na poletu bo oblečena v skafander, ki ga bodo astronavti nosili med izstrelitvijo in vrnitvijo v atmosfero. Oprem­ljena bo s senzorji za zaznavanje sevanja, vibriranja in učinka pospeševanja na telo.
 

Musk vlaga v Starlink

Medtem ko astronomi opozarjajo na problematiko zgoščevanja objektov v orbitah, ki med drugim motijo astronomska opazovanja, Elon Musk napoveduje, da bo v svojo mrežo internetnih satelitov vložil še približno trideset milijard dolarjev. Za zdaj so v orbito namestili 1500 satelitov in do avgusta naj bi celotnemu svetu z izjemo polov že ponudili internet, je na Svetovnem kongresu mobilne telefonije napovedal Musk. Kot meni, bo moral iz svojega žepa v projekt vložiti med pet in deset milijard dolarjev, preden bo Starlink začel prinašati dobiček.



Dodal je še, da ima zdaj Starlink okoli 69.000 rednih uporabnikov, čez leto pa jih pričakuje že pol milijarde. Naprava za dostop do interneta prek njegovega satelitskega omrežja stane 500 dolarjev, podjetje za izdelavo porabi tisoč dolarjev, zato Musk upa, da bodo lahko čim prej pocenili proizvodnjo, kar se bo poznalo tudi v žepih končnih kupcev. Musk si predvsem želi, da bi s tem omrežjem omogočil dostop do svetovnega spleta ljudem na odročnih krajih. Predvidoma se bo omrežje v prihodnjih letih razširilo na 42.000 satelitov, ob tem pa tudi drugi ponudniki sestavljajo svoje mreže, med njimi Oneweb in Amazon.


 

Malček še kar leti

Nasin helikopter Ingenuity je na Marsu poletel že osmič, in kot kaže, se še ne namerava ustaviti. Sprva so za 1,8-kilogramski letalnik načrtovali pet poletov, saj niso želeli upočasnjevati delovanja matičnega roverja Perseverance, ki ima vlogo komunikacijske povezave med helikopterjem in Zemljo. Ko so znanstveniki dobili vse podatke o demonstracijski tehnologiji, so se odločili, da njegovo delovanje podaljšajo.



Zdaj pri Nasi napovedujejo, da bo helikopter vzletal še vsaj nekaj mesecev. Po teh poletih upajo, da bodo lahko na fotografijah preučevali kraje, kamor rover ne more zapeljati. Ker se je tehnologija izkazala za uporabno, so pri Nasinih raziskovalnih in inženirskih centrih že začeli risati naslednika malega Ingenuityja. Znanstveni helikopter bi bil veliko večji, tehtal bi 30 kilogramov in bi lahko nosil pet kilogramov znanstvene opreme. Zmogel bi leteti okoli deset kilometrov.

Konferenca o uporabi magnetne resonance

Prihodnji teden bo v Portoroškem hotelu Bernardin potekala mednarodna znanstvena konferenca Euromar, ki jo organizira Nacionalni center nuklearne magnetne resonance (NMR) s Kemijskega inštituta. Konferenca je namen­jena različnim vidikom uporabe magnetne resonance v znanosti ter zagonu posodobljenih spektrometrov v nacionalnem NMR-centru, na njej pa bo sodelovalo več mednarodno uveljavljenih gostov. Eden od poudarkov bo razvoj nove generacije zdravil proti koronavirusom, ki bodo ob cepivih eno najpomembnejših orodij v boju proti pandemijam. Med povabljenci organizatorji posebej omenijo profesorja Haralda Schwalbeja, predsednika mednarodnega konzorcija COVID19-NMR, ki se ukvarja z raziskavami učinkovin oziroma zdravil proti covidu-19 in združuje več kot 50 raziskovalnih partnerjev iz 18 držav.

Znanstveni program srečanja zagotavlja široko pokritost različnih ved od naravoslovja, tehnike, medicine in biotehnike do družboslovja in humanistike. Poleg tega je konferenca pomembna za izmenjavo strokovnega znanja o uporabi in razvoju NMR-spektroskopije, ki je eno najpomembnejših orodij na različnih znanstvenih in industrijskih področjih, od znanosti o življenju, analitike in farmacije ter vse do razvoja baterij, proizvodnje in shranjevanja energije in naprednih materialov. V času pandemije covida-19 se je NMR izkazal tudi pri iskanju učinkovin, ki selektivno ciljajo na vezavna mesta v RNK v genomu sars-cov-2.