Verjetno je marsikdo med nami pomislil, da je prvi avtoportret roverja Perseverance, ki ga je v začetku tedna objavila Nasa, preprosta operacija, ki jo vozilo opravi med rednim delom. Da v kratkem oddihu med rednimi, pomembnejšimi opravki zgolj iztegne svojo robotsko roko, pritisne na sprožilec in nato klikne še gumb »pošlji na Zemljo«. Pri Nasi so ob zgodovinski fotografiji, ki prikazuje vozilo, v ozadju pa pozira še helikopter Ingenuity, tokrat objavili še daljše pojasnilo, da gre v resnici za enega najbolj kompleksnih sebkov, ki so kdaj nastali.
Za začetek ne gre za eno, ampak za 62 fotografij, ki so jih v postprodukciji združili v en posnetek.
To pa zato, ker je kamera Watson, ki je opravila fotografiranje, v resnici namenjena bližnjim posnetkom tal, po katerih nato analizirajo lastnosti kamnin. Pri fotografiranju in sestavljanju končne slike je sodelovalo približno deset ljudi, od voznikov roverja, operaterjev robotske roke do obdelovalcev fotografij. Program, ki je izvedel natančne premike in ob pravih trenutkih pritisnil na sprožilec, so pisali skoraj teden dni, pojasnjujejo pri Nasi. Roverji sicer redno opravljajo takšno avtoportretiranje, saj inženirji s posnetkov lahko razberejo morebitne poškodbe oziroma ocenijo splošno stanje vozila. Tokrat si prvič pomagajo tudi z mikrofoni, ki spremljajo premike vozila in mnogih manjših notranjih elektromotorjev. Neobičajni zvoki so namreč lahko prvi znak, da je z mehaniko nekaj narobe.
Komentarji