Raziskovanje ti zleze pod kožo

Dr. Taja Verovšek je raziskovalka na Odseku za znanosti
o okolju (O2) na Institutu Jožef Stefan.

 

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najpogosteje uporabljam tekočinski kromatograf, sklopljen z masnim spektrometrom. To je instrument, ki organske spojine na podlagi njihovih lastnosti med seboj loči in jim izmeri maso. Pridobljene podatke nato uporabim za identifikacijo in kvantifikacijo organskih spojin v okoljskih vzorcih. Tako na primer določim pojavnost ostankov drog v odpadni vodi, kar je podlaga za oceno uporabe drog v izbrani populaciji.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Del mojih raziskav je usmerjen v epidemiologijo dovoljenih in prepovedanih drog, pri čemer z analizo odpadnih vod pridobim podatke o tem, katere droge so v določeni populaciji razširjene ter kako se trendi uporabe drog spreminjajo s časom. Preučujem tudi posledice, ki jih ima uporaba drog na okolje. Po uporabi se droga v našem telesu presnovi, ostanki presnove pa končajo v okolju, kjer kot biološko aktivne molekule lahko negativno vplivajo na različne okoljske organizme in nenazadnje tudi na človeka.

Zakaj imate radi znanost?

Ker dopušča prosto razmišljanje in zahteva uporabo domišljije za odkrivanje in ustvarjanje nečesa novega. Hkrati pa je zelo eksaktna.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Zagotovo najbolj vidni del mojega dela prispeva k boljšemu poznavanju trendov uporabe drog v Sloveniji, tako v splošni kot v bolj ranljivi populaciji, na primer v izobraževalnih ustanovah. O pridobljenih rezultatih o uporabi drog namreč poročam Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ), ki podatke letno objavlja v nacionalnem poročilu o stanju na področju prepovedanih drog v Sloveniji in jih posreduje Evropskemu centru za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA). Poleg poznavanja razširjenosti uporabe drog pa ne gre zanemariti raziskav na področju poznavanja pojavnosti in vplivov presnovkov drog kot predstavnikov onesnažil, ki vzbujajo zaskrbljenost, na okolje. Te raziskave so namreč vedno bolj pomembne za vrednotenje in varovanje kakovosti okoljskih vod, vključno s pitno vodo.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

Pravzaprav do vpisa na doktorski študij na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana in začetka dela na IJS nisem razmišljala o tem, da bi bila raziskovalka. To delo pa mi je zlezlo pod kožo – občutek bi lahko primerjala z občutkom, ki ga ima otrok, ko vstopi v trgovino z igračami.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Rada berem, delam na vrtu in hodim v hribe, posebno strast pa sem razvila do športnega plezanja v skali, saj se v tem lahko popolnoma sprostim, izklopim misli in si vedno znova dokažem, koliko zmorem. Včasih za dušo zaigram na violino, še raje pa obiščem opero. Ljubezen do narave, branja, glasbe, športa pa tudi znanosti delim s sinovoma, Tevžem in Lenartom.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Po mojem mora imeti znanstvenik, da je dober, veliko različnih lastnosti, med katerimi je nemogoče izbrati eno ključno. Menim pa, da je osnovna lastnost vsakega dobrega znanstvenika zvedavost.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Ne bi si upala trditi, katero bo, menim pa, da bo prišlo do prelomnega odkritja v energetiki ali na področju varovanja okolja. Če pogledam z vidika svojega raziskovalnega področja, bi bilo dobrodošlo odkritje učinkovitega načina čiščenja odpadne vode, ki bi omogočal njeno varno ponovno uporabo.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Seveda, če bi bili poleti že komercialno dostopni.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Gotovo si želimo uporabljati predvsem čiste in obnovljive vire energije, vendar menim, da brez jedrske energije še nekaj časa ne bo šlo.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

S Thomasom Alvo Edisonom, ki je vztrajal in postal velik znanstvenik, čeprav je zaradi domnevnih težav v duševnem razvoju le nekaj mesecev preživel v šoli, nato ga je učila mama. Vsak mora slediti svojim sanjam ne glede na to, koliko ovir ima na poti.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Absolutno priporočam obisk predavanj, organiziranih v okviru Znanosti na cesti, saj znanstvena dognanja podajajo na strokoven, a za nepoznavalca prijazen način.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Zagotovo bi vas presenetilo, koliko dela je v resnici potrebnega za pridobitev rezultatov kemijske analize kakršnihkoli vzorcev, kot je na primer določitev ostankov drog v vodnih vzorcih. Dolžina in zahtevnost analize namreč krepko presegata predstavo o pridobivanju rezultatov s preprostim pritiskom na »enter«, ki jo lahko dobimo iz kriminalističnih serij.