Kako okrepiti imunski sistem za boj proti raku

Dr. Taja Železnik Ramuta je zaposlena kot podoktorska raziskovalka na Kemijskem inštitutu, na Odseku za sintezno biologijo in imunologijo.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najrajši uporabljam konfokalni svetlobni mikroskop, ki omogoča vpogled v obnašanje in značilnosti rakavih celic, saj lahko z njim opazujemo strukture, ki so kar tristokrat manjše od debeline lasu.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

S sodelavci razvijamo nove pristope, s katerimi želimo izboljšati zmožnost imunskega sistema, da se bori proti rakavim celicam. Pri tem uporabljamo metode sintezne biologije, ki nam omogočajo, da kot legokocke kombiniramo različne beljakovine in na ta način razvijemo orodje, ki ima želene lastnosti in v naravi še ne obstaja. Potem to orodje v laboratoriju vnesemo v rakave celice, v njih kontrolirano sprožimo celično smrt in ob tem spodbudimo izločanje snovi, ki pritegnejo imunske celice.

Zakaj imate radi znanost?

Znanost nam daje najboljša orodja za objektivno razumevanje sveta, a je raziskovalno delo kljub rigoroznim pravilom polno presenečenj, igrivosti in kreativnosti.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Upam, da bodo naši raziskovalni rezultati pomemben košček v mozaiku znanja, ki bo prinesel nova zdravila za rakave in genetske bolezni.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

Čisto zares šele na začetku študija, ko sem ob prostovoljskem delu v različnih laboratorijih spoznala mnoge mentorje, ki so z mano entuziastično delili znanje in veselje do izbrane raziskovalne tematike. Odkar sem začela z raziskavami v celični in sintezni biologiji, si težko predstavljam, da bi počela karkoli drugega v življenju.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

V prostem času veliko berem in vztrajno gradim svojo domačo knjižnico, ki trenutno obsega več kot tisoč naslovov. Poleg tega uživam v izdelavi izdelkov iz gline in pripravi poljudnoznanstvenih vsebin za podkast The Struggling Scientists.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Vztrajnost. Raziskovalno delo po svoji definiciji prinaša številne uspešne in tudi neuspešne eksperimente, pomembno pa je zavedanje, da se tudi iz neuspelih poskusov lahko veliko naučimo.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Razvoj tehnologije CRISPR-Cas9 je po mojem mnenju odprl vrata zlati dobi genskih terapij. Upam, da bomo priča skokovitemu napredku, ki bo omogočil relativno enostavno zdravljenje do zdaj neozdravljivih bolezni, podobno kot je odkritje antibiotikov prineslo revolucijo v zdravljenju nalezljivih bolezni.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Trenutno nimam te želje, saj imam še dolg seznam krajev na Zemlji, ki bi jih rada obiskala.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Prihodnost vidim v izkoriščanju obnovljivih virov predvsem v kombinaciji z razvojem tehnologij, ki imajo manjšo porabo energije v primerjavi z današnjimi.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

S Howardom Floreyjem in Ernstom Borisom Chainom, ki sta Flemingovo naključno odkritje penicilina pripeljala od zanimivega znanstvenega članka do dejanske industrijske produkcije antibiotika, ki je rešil milijone življenj in za vedno spremenil zdravljenje bakterijskih okužb.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Med celo vrsto izjemnih piscev poljudnoznanstvenih besedil za moj okus še posebej izstopajo Bill Bryson s knjigo Človeško telo, ki je pravo ljubezensko pismo vsem zmožnostim našega telesa, Robert Sapolsky s knjigo Zakaj zebre ne dobijo želodčne razjede, v kateri so na humoren, a strokoven način prikazane posledica stresa na zdravje, in Siddhartha Mukherjee s knjigo Kralj bolezni, ki je biografija rakavih bolezni, a se bere kot napeta kriminalka. Številne odlične znanstvene vsebine najdem tudi v podkastih Frekvenca X, Hidden Brain, No Stupid Questions in The Struggling Scientists.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Razvoj novega zdravila traja zelo dolgo, v povprečju kar 10 do 15 let preteče od odkritja v laboratoriju do uporabe v kliniki. Laboratorijskemu razvoju namreč sledi testiranje na živalskih modelih in nato več faz kliničnih študij, v sklopu katerih se preverjata učinkovitost in varnost novega zdravila.