Vrtni mak in protibolečinska zdravila

Doc. dr. Samo Lešnik je raziskovalec v Laboratoriju za fizikalno kemijo in kemijsko termodinamiko Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Moj glavni instrument je navaden računalnik, saj se pri delu osredotočam na računalniške simulacije obnašanja velikih molekul v telesu. Za naloge, ki zahtevajo ogromno računske moči, uporabljam superračunalnike. V Sloveniji, v Mariboru, smo pridobili superračunalnika Maister in Vega, pri čemer je Vega trenutno eden najmočnejših superračunalnikov v Evropi.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Trenutno največ proučujem opioidne receptorje. To so receptorji, ki vežejo močna protibolečinska zdravila in nevarne droge, kot je heroin. Z računalniškimi simulacijami napovedujem interakcije zdravil s temi receptorji, kar je ključno za razumevanje njihovega delovanja. Ta pristop nam omogoča, da napovemo premikanje molekul in ga analiziramo na način, ki sicer ne bi bil mogoč tudi z najboljšimi mikroskopi, kar pripomore k razvoju novih, bolj varnih protibolečinskih zdravil, ki ne bi povzročala odvisnosti.

Zakaj imate radi znanost?

Ker pojasnjuje v globino, kako procesi v nas in okrog nas delujejo. Poleg tega verjamem, da neposredno prispeva k bolj kakovostnemu in varnemu življenju. Predstavljate si samo, kakšno bi bilo življenje brez antibiotikov.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Moje raziskave o delovanju opioidov lahko prispevajo k razvoju varnejših zdravil za lajšanje močnih bolečin, kot so tiste pri raku, hudih poškodbah in nevropatskih obolenjih. V ZDA se že več let borijo z opioidno krizo, ki je posledica predoziranja. Opioidi so izredno zasvojljivi in lahko v večji dozi povzročijo zastoj dihanja, zaradi česar vzamejo tudi veliko življenj.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalec?

Iskreno povedano, se je zgodilo spontano. V šoli sta mi bili všeč kemija in biologija. Zanimivo se mi je zdelo, kako molekule in atomi, te izjemno majhne in abstraktne stvari, vplivajo na vse okoli nas. Poleg tega v delu raziskovalca ni veliko rutine; vedno prinaša nekaj novega, z vsakim novim spoznanjem pa se odpre možnost za nešteto novih odkritij.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Trenutno sem novopečeni očka in skoraj ves čas, ko ne delam, posvetim sinu. Ko bo spet več časa, pa se veselim kakega večera z družabnimi igrami in branja na kavču.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Kot osnova verjetno radovednost, vendar je ob tej nujna še vztrajnost. Eksperimenti skoraj nikoli ne uspejo v prvo (ali v drugo, ali v tretje …), potrebno je veliko ponavljanja in izboljševanja. Pri tem mora znanstvenik znati delati v ekipi. Vsak rezultat ima smisel le, ko ga pogledamo v sklopu širše slike.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Redkokatera prelomna odkritja so bila vnaprej pričakovana. Zanimivo je gledati pretekle napovedi prihodnosti (na primer, kako so si predstavljali prihodnost okrog leta 1900), ki so skoraj brez izjeme humorno zgrešene. V času mojega življenja bi rekel, da je največjo spremembo toka življenja prinesel razvoj interneta. V prihodnosti pa upam, da bo čim več odkritij, ki bodo reševala posledice podnebnih sprememb.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Trenutno sem povsem zadovoljen že z »razglednicami« od tam, ki jih pošiljajo robotske odprave.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Ob bolj zavestni in premišljeni porabi energije bi verjetno zadostovala kombinacija obnovljivih virov, kot so sonce, veter in voda, skupaj z učinkovitim shranjevanjem električne energije v baterijah. Upamo lahko tudi na preboj pri razvoju učinkovitih fuzijskih reaktorjev, ki bi lahko vodili do skoraj neomejene količine energije. Vendar kot pravijo, je fuzija še vedno oddaljena 30 let, in to že 50 let.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Pred kratkim sem bil v muzeju Marie Curie in se mi je njeno življenje in delo zdelo zelo zanimivo, tako da kar z njo.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Prispevki projekta Kvarkadabra so odlični, prav tako znanstvene oddaje na RTV SLO, ki so zelo kvalitetne. Na youtubu je KhanAcademy odličen vir, saj ponuja ogromno zbirko predavanj z različnih področij. Manj resno, a zelo zanimivo in poučno, priporočam humorne poljudnoznanstvene knjige avtorice Mary Roach.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Praktično vsi danes klinično uporabljeni opioidi so bili razviti na podlagi ene same naravne spojine, to je morfina, ki je bil prvič izoliran iz opija, pridobljenega iz vrtnega maka. Zanimivo je, da približno 10 odstotkov opija predstavlja morfin. Uporaba opija sicer sega globoko v preteklost. Ta zgodovina kaže, kako dolgo so ljudje raziskovali lastnosti naravnih spojin. Še več, po nekaterih ocenah približno polovica danes uporabljenih zdravil temelji na spojinah iz naravnih virov, na primer aspirin, ki izhaja iz vrbe, in penicilin iz plesni.