Spodbujanje sprememb v posameznikih in družbi

Doc. dr. Tadej Košmerl je zaposlen na Oddelku za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Nič pretirano zanimivega. V bistvu je računalnik moj edini pravi instrument.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Trenutno se pri raziskovanju osredotočam na področje izobraževanja odraslih za trajnostni razvoj. Takšno izobraževanje odraslih skozi kritično refleksijo spodbuja spremembe v posameznikih in družbi za razvoj pravičnejše družbe in zmanjševanje negativnih človekovih vplivov na okolje. Ob zavedanju, da naši sedanji načini bivanja ustvarjajo oziroma poglabljajo medsebojno prepletene družbene in okoljske krize, skozi raznolike teoretske perspektive analiziram politike in izobraževalne prakse ter skušam predlagati izboljšave.

Zakaj imate radi znanost?

Preprosto zato, ker nam vedno znova ponuja nova spoznanja in perspektive.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

O prispevku za človeštvo kot celoto je pretirano govoriti, a vsaj v nacionalnem kontekstu želim pripomoči k razvoju izobraževanja odraslih za trajnostni razvoj ter posledično k dvigu ozaveščenosti in delovanja v tej smeri. V ta namen sem na podlagi vsega svojega dozdajšnjega raziskovanja tudi oblikoval priporočila za oblikovalce politik in izobraževalce.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalec?

Verjetno šele, ko sem dejansko začel raziskovati. Pred tem se mi ni zdelo, da je to nekaj, kar mi je dosegljivo.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Poleg službenega in družinskega življenja pogosto kolesarim in igram šah.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Težko izberem samo eno, z dvema bi pa že šlo – odprtost in kritičnost. Eno brez drugega pa raje ne.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Upal bi si zgolj ugibati, da bo prišlo s fizikalnega področja.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Instinktivno bi zagrabil priložnost, dejansko pa je naš planet v primerjavi s čimerkoli zunaj njega tako idealno življenjsko okolje, da ga ne bi zapustil s takšnim enosmernim potovanjem.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Na človeškega. Poleg odmika od fosilnih goriv bo potrebnih še veliko skupnih prizadevanj in samoomejevanja, da si nekoč ne bomo več želeli samo vedno več in več.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Se mi zdi, da bi znala imeti zanimiv pogovor s Freudom.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Verjetno je pri tej točki tale predlog že klasika, a vseeno bi priporočil knjige Yuvala Noaha Hararija. Ravnokar je izšla njegova nova na temo informacijskih omrežij, z naslovom Nexus.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Če govorimo konkretno o izobraževanju odraslih za trajnostni razvoj, bi gotovo marsikoga presenetilo, koliko izobraževalne ponudbe že imamo na tem področju v Sloveniji. Več kot 50 organizacij – večinoma so to različne nevladne organizacije in ljudske univerze – izvaja takšne izobraževalne programe po vsej državi, ponudba in kakovost programov pa se še krepita. Marsikateri od teh programov je tudi javno financiran in zato za udeležence brezplačen, a hkrati javnosti pogosto neznan, ker to pač niso izobraževanja z velikimi oglaševalskimi kampanjami. Bralce zato vabim, da pobrskajo po spletu in se pozanimajo o izobraževalnih možnostih v njihovem okolju.