Satelitski podatki za znanje o trdnih tleh

Dr. Liza Stančič je raziskovalka na Oddelku za daljinsko zaznavanje na Inštitutu za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU.

 

 

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Večinoma pri delu uporabljam kar dobri stari osebni računalnik, ki ni preveč zanimiv za predstavitev. So pa zato toliko zanimivejši sateliti, ki mi zagotavljajo podatke za delo. Ti tehtajo več ton in krožijo okrog Zemlje na višini več sto kilometrov ter sistematsko zajemajo posnetke Zemljinega površja. Večinoma uporabljam posnetke evropskih satelitov Sentinel, za pogled dlje v preteklost pa tudi ameriških Landsatov.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Pri svojem delu razvijam algoritme, ki na satelitskih posnetkih Zemljinega površja iz vesolja samodejno zaznavajo določene pojave, kot so na primer prisotnost rečnih prodišč in namakanje kmetijskih zemljišč, ali spremembe, kot sta izsekavanje gozdov in košenje travnikov. To delo se imenuje daljinsko zaznavanje, saj opazujemo pojave, s katerimi nismo neposredno v stiku.

Zakaj imate radi znanost?

Zaradi vrednot, ki jih zagovarja – vedoželjnost, resnicoljubnost in težnja po reševanju različnih izzivov.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Želela bi si, da bi moje delo lahko ponudilo informacije, s katerimi bi sprejemali bolj smotrne odločitve za ravnanje z naravnimi viri.

Ključni podatki o našem svetu

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

Čeprav me je znanost zanimala že od otroštva, si dolgo nisem mislila, da bom raziskovalka. Za to sem se odločila šele po več letih dela v gospodarstvu po končanem magistrskem študiju.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

V prostem času se najraje ukvarjam s športnim plezanjem in vrtnarjenjem.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Dober znanstvenik mora biti nenehno pripravljen na nepredvidljive rezultate, ki lahko popolnoma spremenijo vnaprej začrtano smer raziskovanja.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Prihodnost je težko in nehvaležno napovedovati, a vseeno pričakujem velik napredek pri odkritju novih tehnologij za shranjevanje električne energije, ki bodo omogočile širšo rabo obnovljivih virov.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Rada imam nove izzive in zanimive izkušnje, zato bi se verjetno odločila za to pot. Bolj kot sama destinacija bi me pri tem najbrž fascinirali potovanje in tehnološke rešitve, ki bi bile zanj potrebne.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Menim, da ima sončna energija še zelo velik neizkoriščen potencial, ki se bo lahko razvil predvsem ob novih rešitvah za shranjevanje energije.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z Marie Skłodowsko Curie, zaradi njene požrtvovalnosti pri delu in vedoželjnosti.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Priporočila bi knjigo Ekologija idej antropologa Gregoryja Batesona. Imel je res širok spekter delovanja in originalne poglede na svet. Všeč mi je dokumentarna serija Modri planet (Blue Planet). Rada imam predavanja Hansa Roslinga, soavtorja projekta Gapminder, saj je znal zelo pregledno predstaviti statistične podatke, ki pripomorejo k razkrivanju splošno razširjenih zmot. Od spletnih strani je zelo zanimiva Copernicus evropske komisije, ki prikazuje, kako se uporabljajo podatki vesoljskega programa EU. Področja uporabe so včasih res presenetljiva! Poleg tega z zanimanjem spremljam članke o znanosti v časopisu The Guardian.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Daljinsko zaznavanje se je, kot mnoge druge tehnologije, razvilo za vojaške potrebe, danes pa prinaša veliko koristi različnim panogam, od kmetijstva do zaščite živalskih vrst.