Vonji nekdanje Evrope in manj upanja za življenje na Veneri

Odprava Ariel dobila zeleno luč

Evropska vesoljska agencija je odobrila idejno zasnovo odprave Ariel za proučevanje planetov zunaj našega osončja. Zdaj bo stekel postopek izbire podjetja, ki bo izdelalo novega vesoljskega opazovalca; ta bo meril kemično in termično sestavo eksoplanetov glede na njihovo matično zvezdo. S tem bodo dobili podatke, kako zvezda vpliva na evolucijo planeta. Ariel, ki naj bi poletel leta 2029, bo tretja evropska odprava, osredotočena na eksoplanete. Od lanskega decembra podatke zbira Cheops, leta 2026 naj bi poletel še Plato, ki bo raziskoval zlasti skalnate planete, primerne za življenje.



Ariel bo proučeval predvsem vroče planete, od tako imenovanih Superzemelj do plinskih velikanov. Prihodnje poletje bodo pri Esi izbrali glavnega konstruktorja modula z meter širokim teleskopom za infrardeče proučevanje, ki bo lahko zaznal dobro znane spojine, od vodnih molekul, ogljikovega dioksida do metana, ter tudi nekatere manj običajne kovine, ki bi se lahko znašle v atmosferi močno razgretih planetov. Odprava bo v vesolju nameščena v točki L2, poldrugi milijon kilometrov od Zemlje.

Vonj nekdanje Evrope

Ekipa zgodovinarjev, znanstvenikov ter strokovnjakov za umetno inteligenco in parfume je predstavila projekt, v katerem bodo zbirali vonje preteklosti. V projektu Odeuropa bodo skušali prepoznati, opisati in tudi poustvariti arome, ki so bile običajne na naši celini od 16. do 20. stoletja. »Ko berete evropska besedila od leta 1500 naprej, je veliko omemb vonjav, od religioznih dišav do vonja tobaka,« je pojasnil dr. William Tullett z univerze Anglia Ruskin. Za triletni projekt so prejeli 2,8 milijona evrov. Najprej bodo razvili umetno inteligenco, ki bo prečesala zgodovinska besedila v sedmih jezikih, pri čemer bo iskala besedišče in slike, povezane z vonjem. Tako bodo sestavili spletno enciklopedijo vonjav, te bodo opisali tudi s čustvi in asociacijami, ki so jih ljudje dobili ob posameznem vonju.​ Nato se bodo povezali s kemiki in izdelovalci parfumov, da bi poustvarili nekatere vonje in s tem obogatili ponudbo v muzejih.
 

Manj upanja za življenje na Veneri

Septembra je mednarodna raziskovalna ekipa znanstvenike in splošno javnost dvignila na noge z objavo, da so na Veneri odkrili fosfin, plin, ki kaže, da v atmosferi morda potekajo organski procesi oziroma da se v oblakih skriva življenje. Kar drzna trditev, zato ni čudno, da so se preverjanja rezultatov lotili še drugi znanstveniki, in tako je bilo objavljenih kar nekaj študij, ki so okrepile pomisleke o izvirni raziskavi. Ista ekipa, ki je prvotne meritve opravila iz observatorija na Havajih, je zdaj opazovanje ponovila z Velikim poljem milimetrskih in podmilimetrskih teleskopov v čilski puščavi Atakama in ugotovila sedemkrat manjšo vsebnost fosfina, a koncentracija je po njihovih besedah še vedno dovolj velika, da bi jo lahko pripisali organskim procesom. V znanstveni skupnosti se bodo mnenja gotovo še kresala vsaj do trenutka, ko se bo v Venerino atmosfero potopila sonda in analizirala kemično sestavo.

Ledeniki se talijo še hitreje

Trije največji ledeniki na Grenlandiji, kjer je skupno dovolj zaledenele vode, da se morska gladina po vsem svetu dvigne za 1,3 metra, bi se lahko stalili hitreje, kot predvidevajo najslabši podnebni scenariji. Do leta 2000 se je gladina dvigovala zaradi taljenja ledenikov in večanja volumna vode kot posledice višje temperature. V zadnjih dveh desetletjih pa se večinoma dviga samo zaradi taljenja ledenikov. Danski in britanski raziskovalci so v študiji, objavljeni v reviji Nature Communications, ugotovili, da se je v obdobju od leta 1880 do 2012 stalilo kar 1,5 bilijona ton ledu ledenika Jakobshavn Isbrae, v obdobju od leta 1900 do 2012 sta ledenika Kangerlussuaq in Helheim izgubila za 1,4 bilijona oziroma 31 milijard ton ledu.

Do zdaj je staljeni led morsko gladino dvignil za osem milimetrov. Po ocenah panela za podnebne spremembe IPCC se bo po različnih scenarijih do leta 2100 morska gladina lahko dvignila za 30 do 110 centimetrov. Toda v študiji zdaj opozarjajo, da je najhujši scenarij podcenjen in da bo izguba ledu trikrat ali štirikrat večja od napovedi. V raziskavi, objavljeni v septembrski reviji Nature, so sicer ugotovili, da če ne bomo omejili izpustov toplogrednih plinov, se bo v tem stoletju na ledenih ploskvah Grenlandije stalilo 36 bilijonov ton ledu, to pa bi k dvigu morske gladine dodalo 10 centimetrov.