Skromni zakonski par, ki rešuje svet

Inovativno nemško podjetje BioNTech, čeprav veliko in uspešno podjetje, je bilo do letošnjega leta širši javnosti malo znano. Ustanovil ga je znanstvenik Uğur Şahin s svojo ženo Özlem Türeci. Osredotočala sta se na nove načine zdravljenja raka in med drugim raziskovala tehnologijo RNK za hiter razvoj cepiv. Zdaj pa sta podjetje in znanstveni zakonski par v središču pozornosti, potem ko se je svet v ponedeljek razveselil novice, da je bilo cepivo, ki ga BioNTech razvija v sodelovanju s farmacevtskim gigantom Pfizerjem, v tretji fazi testiranj kar 90-odstotno zaščito.

»To bi bil lahko začetek konca obdobja covida,« je dejal Şahin, ki skupaj z ženo ostaja skromen, čeprav sta med sto najbogatejšimi Nemci. V podjetje, zdaj vredno okoli 18 milijard evrov, se še vedno pripeljeta s kolesom. Avtomobila nimata. Testiranja je opisal kot »zmago inovativnosti, znanosti in globalnega sodelovanja«, s čimer bi znova lahko svet utiril v normalne, večini ljube tirnice. Par je za učinkovitost izvedel v nedeljo zvečer. Skuhala sta si turški čaj. »Seveda sva proslavila. Začutila sva olajšanje,« je dejal. BioNTechovo cepivo je eno izmed enajstih cepiv po vsem svetu, ki so v zadnji fazi testiranj.

Potomca turških priseljencev

Oba znanstvenika sta otroka turških migrantov, ki so se priselili v Nemčijo. 55-letni Şahin, izvršni direktor podjetja, se je rodil v mestu Iskenderun ob mediteranski obali, pri štirih letih je z mamo pripotoval v Nemčijo, kjer je v njegov oče delal v Fordovi tovarni v Kölnu. Sanjal je, da bo postal zdravnik. Njegova dve leti mlajša žena Özlem Türeci, strokovna direktorica, pa je odrasla v nemškem mestu Lastrupu, kjer je bil njen oče, priseljenec iz Istanbula, kirurg v manjši katoliški bolnišnici. Po doktoratu o zdravljenju rakavih obolenj z imunoterapijo se je Şahin zaposlil na univerzi v Hamburgu, kjer je Türecijeva študirala medicino. Leta 2002 sta se poročila. Na dan poroke sta le za obred slekla laboratorijski halji in se nato tudi vrnila na delo. Štiri leta kasneje se jima je rodila hči.



Od leta 2001 delujeta v Mainzu, kjer se je rodil Johannes Gutenberg, izumitelj tiska. V tamkajšnji bolnišnici sta raziskovala, kako bi lahko imunski sistem napadal rakave celice. Da bi lažje pridobila raziskovalna sredstva, sta ustanovila svoje podjetje, je Şahin povedal za nemški portal Heise. Prvo se je po besedah Türecijeve imenovalo Ganymed, a ne po trojanskem kraljeviču iz grške mitologije, ampak gre za turško besedo, ki pomeni »zasluženo s težkim delom«. Za Süddeutsche Zeitung je pojasnila, da sta razvijala terapije s protitelesi v boju proti raku, leta 2016 sta ga prodala japonskemu podjetju Astellas.

Medtem sta leta 2008 v sodelovanju z avstrijskim onkologom Christophom Huberjem ustanovila podjetje BioNTech, za katero želita, da bi postalo eno največjih na svetu. Njihova primarna dejavnost pa je bila razvoj imunoterapije na osnovi genetskega materiala, s čimer bi telo pripravili, da samo proizvede antigene v boju proti rakavim obolenjem. Metoda pa je uporabna tudi pri izdelavi cepiv. Zdaj ima že 1300 zaposlenih, poleg sedeža in izpostav v Nemčiji ima prostore še v Cambridgeu v Massachusettsu. Fundacija Billa in Melinde Gates je pred dvema letoma namenila dobrih 50 milijonov evrov za razvoj terapij proti virusu HIV in tuberkulozi. Lani je Şahin prejel nagrado Mustafa, ki jo zveza islamskih držav podeljuje islamskim znanstvenikom.  



Şahin je o covidu-19 prvič bral v reviji Lancet v petek, 24. januarja letos, prepričan je bil, da bo virus iz Wuhana na Kitajskem povzročil globalno pandemijo. V ponedeljek je zato že zbral 400-člansko ekipo, da se posveti izdelavi cepiva proti novi bolezni. Za Wall Street Journal je povedal, da so se delavci nekaj upirali, ker so bili z mislimi že na dopustu, a se ni uklonil. Dopusti so bili odpovedani. Zagnali so projekt Lightspeed (svetlobna hitrost).

»Na svetu ni veliko podjetij, ki bi imeli resurse in kompetenco, da bi lahko cepivo izdelali hitro. Tako to ni bila priložnost, ampak dolžnost, saj sem menil, da bi bili lahko med prvimi s cepivom,« so njegove besede povzeli v New York Timesu.  

Kaj kmalu je na ladjo vstopila ameriška farmacevtska družba Pfizer, ki z BioNTech sodeluje od leta 2018 pri izdelavi cepiva proti gripi, in pomagala pri razvoju in financah. Şahin je spletel tesno prijateljstvo z Albertom Burlo, izvršnim direktorjem Pfizerja, ki je Grk, saj ju je povezala tako znanost kot izseljenska preteklost. Večni politični spori med državama niso bili ovira. »Uğur je zelo zelo nenavaden posameznik. Njemu je le do znanosti, o poslu nerad govori. Je znanstvenik in načelen mož, zaupam mu stoodstotno,« je Bourla povedal za New York Times.
 
Do marca so v podjetju že razvili dvajset možnih različic, od katerih so jih pet posredovali v nadaljnja testiranja. V začetku novembra se je zgodil preboj, ko je interna analiza pokazala, da ravno njihovo cepivo kaže kar 90-odstotno učinkovitost pri zaščiti pred okužbo s koronavirusom. Zaščita je precej višja, kot je večina strokovnjakov upala.



Şahin bo med prvimi, ki se bo cepil. »Takoj ko bo cepivo odobreno, bom med prvimi za cepljenje. Ampak najprej moramo narediti vse, da bo cepivo prispelo do tistih, ki ga nujno potrebujejo: starejši, osebe s predobstoječimi boleznimi in zdravstveno osebje,« je povedal za nemško različico spletne strani Business Insider.