Keopsov pogled na ekstremni Wasp-189 b

Lani decembra je Evropa izstrelila satelit Keops (v angleščini Cheops), namenjen natančnejšemu preučevanju že odkritih eksoplanetov, ki krožijo ob nam bližnjih zvezdah. Operativno je začel delovati aprila in znanstveniki so zdaj predstavili prve izsledke. Satelit je podrobneje opazoval planet WASP-189 b in razkril, da gre za enega najbolj vročih planetov, odkritih do danes.

Z dosedanjimi odpravami so našli več kot 4000 planetov zunaj našega Osončja, z novo tehnologijo pa se začenja naslednja faza njihovega preučevanja. Znanstveniki namreč hočejo vedeti, kakšna je kemična sestava površja, ali in kakšno atmosfero imajo ti planeti, ali so na njih oceani, imajo lune in ali bi se na njih lahko razvilo življenje … Keops bo že lahko odgovoril na nekaj teh vprašanj. Natančneje bo v prihodnjih treh letih in pol pregledal od 400 do 500 planetov.



Med prvimi preučevanimi je bil Wasp-189 b, ki spada v kategorijo ultravročih Jupitrov – iz poimenovanja izhaja, da je plinski velikan, po velikosti podoben največjemu planetu v Osončju, a okoli svoje zvezde kroži zelo zelo blizu, zato so na njem peklenske temperature. V študiji, objavljeni v reviji Astronomy & Astrophysics, opisujejo, da je planet okoli 20-krat bližje svoji zvezdi Wasp 189 (tudi HD 133112), kot je Zemlja Soncu, in jo obkroži v 2,7 dneva. Zvezda je za približno 2200 stopinj Celzija bolj vroča od Sonca, na površju katerega je okoli 5500 stopinj Celzija. Ker je tako vroča, je videti modrikasta in ne rumenobela, kakršna je naša. Planet zvezdi vseskozi kaže le eno stran, podobno kot Luna Zemlji.

Vodja študije Monika Lendl z univerze v Ženevi je poudarila, da so na podlagi svetlosti planeta izračunali, da je na njem 3200 stopinj Celzija. Pri tako visokih temperaturah se tudi železo stali, še več, celo spremeni v plin in tako je zagotovo, da planet ni primeren za živa bitja. Od Jupitra je večji 1,6-krat.

»Planeta ne moremo videti, ker je predaleč in preblizu svoji zvezdi, zato moramo zaupati indirektnim metodam opazovanja,« je pojasnila Lendlova. Zanašajo se na tako imenovano tranzitno metodo, pri kateri spremljajo sijaj zvezde, ki se malo zmanjša, ko pred njo potuje planet.



Odkrili so še, da je zanimiva tudi sama zvezda, saj ni popolnoma okrogla, ampak je nekoliko širša in hladnejša ob ekvatorju kot na polih, ki so zato videti svetlejši. Gre za posledico njenega hitrega vrtenja, k asimetriji pa dodaja tudi sam planet z nagnjeno orbito. Ne kroži namreč okoli ekvatorja zvezde, ampak bližje poloma. Tako nagnjena orbita dodaja k skrivnosti, kako se vroči Jupitri oblikujejo. Da ima planet tako orbito, se je moral oblikovati precej dlje od zvezde, kot je zdaj, menijo znanstveniki. Modeli večplanetarnih sistemov kažejo, da lahko medsebojni vplivi planetov ali neka zunanja sila – druga zvezda – plinskega velikana potisnejo bliže zvezdi.

Znanstveniki so z delovanjem satelita za zdaj zadovoljni, pripravljajo pa že nove študije.