Grenlandci republikancev nočejo videti niti na tekmi s pasjimi vpregami

Jeza prebivalcev Grenlandije zaradi ameriških načrtov prevzema je tako velika, da si druga dama ZDA Usha Vance ni ogledala načrtovane tekme s pasjimi vpregami. Z možem podpredsednikom J. D. Vanceom sta imela na dnevnem redu le obisk ameriškega vojaškega oporišča. Malo pred tem je ruski predsednik Vladimir Putin z govorom o svojih območnih interesih nakazal nova razmerja sil na skrajnem severu sveta.

Ameriški predsednik Donald Trump ponavlja, da mora biti Grenlandija ameriška. Avtonomno pokrajino pod dansko krono naj bi potrebovali za mednarodno varnost. »Potrebujemo jo, moramo jo imeti in jo bomo tudi imeli.« Izključil ni niti vojaške sile. Grenlandci visokih republikancev nočejo videti niti na tekmi s pasjimi vpregami. Okrog 57.000 prebivalcev največjega otoka na svetu, v veliki meri eskimskega (inuitskega) rodu, morda res ne mara krone nekdanje kolonialne gospodarice Danske, a si želijo ­samostojnosti.

Predsednikovo sporočilo je ponovil J. D. Vance: »Misija je res pomembna. Trumpova administracija je resnično zainteresirana za varnost Arktike. Je velika stvar in bo v prihodnjih desetletjih le še večja.« Trump je arktičnemu otoku, ki zdaj v veliki meri prejema danske subvencije, obljubil bogastvo z začetkom pridobivanja fosilnih goriv, redkih rudnin in drugih naravnih bogastev. ZDA pa kljub predsednikovemu poudarjanju ameriške veličine niso tisto, kar so bile nekoč, poučen primer ameriškega zatona je podpredsednik J. D. Vance, ki je soprogi Ushi priskočil na pomoč pred morebitno neprijetno diplomatsko izkušnjo. Slišati je govorice, da ameriška diplomacija ni našla prebivalcev Grenlandije, ki bi se bili pripravljeni srečati z njo, zato se je drugi par odpravil le v ameriško vojaško oporišče Pituf­fik, v prevodu 'kraj, kjer so ­privezani psi'.

Danci demonstrirajo za Grenlandce in Grenlandijo. FOTO: Thomas Traasdahl via Reuters

Nekdanji marinec Vance je odraščal v revščini z mamo, odvisno od mamil, kar je opisal v uspešnici Kmetavzarska žalostinka. Številni republikanci za ameriško bedo krivijo druge in morda podpredsednik tudi zato velja za še večjega nacio­nalista od predsednika Trumpa, pa tudi za nasprotnika reševanja Evrope na plečih ameriških vojakov in denarja. Trump kot razlog obstoja Evropske unije navaja izkoriščanje dosedanje zahodne velesile in je za 2. april napovedal streznitev z visokimi carinami na ves izvoz v ZDA. Stari celini se obeta tudi nadaljevanje neprijetnih diplomatskih presenečenj, saj je videti, da prvi republikanec z ruskim predsednikom Putinom ne išče sodelovanja le pri končanju ukrajinske vojne, ampak tudi na Arktiki.

Brez nasprotovanja prevzemu

Tik pred Vanceovim obiskom se je ruski prvak oglasil s poudarjanjem lastnih interesov na skrajnem severu sveta, med katerimi ni bilo slišati nasprotovanja ameriškemu prevzemu Grenlandije. Rusija, ki je najbolj usposobljena za delovanje na skrajnem severu, si hoče prilastiti večji del kolača. Putin je v zadnjem nastopu govoril o morebitnem sodelovanju s prijateljskimi državami, »morda vključno z zahodnimi«. Doslej je raje sodeloval s Kitajsko, ki je po presenetljivem ključu opazovalka v Arktičnem svetu. Nove plovne poti na skrajnem severu naj bi drastično skrajšale svetovni trgovinski transport, na območju je tudi veliko fosilno in drugo naravno bogastvo.

Novi ameriški nacionalizem republikanskega predsednika postavlja proti tradicionalnim zaveznicam. FOTO: Jonathan Ernst/Reuters Pictures

Danska avtonomna pokrajina je za ZDA strateško pomembna. Vojaško oporišče Pituffik, prej Thule, služi za radarsko in satelitsko prepoznavanje morebitnega napada iz Rusije ali od drugod. ZDA so ga pridobile po zavarovanju otoka pred nacistično zasedbo med drugo svetovno vojno, čeprav je takoj po vojni tudi predsednik Harry Truman ponovil želje iz let 1867 in 1910 po njegovem nakupu. Nazadnje je to Trump predlagal v prvem mandatu v Beli hiši.

Največji otok na svetu je tudi del tako imenovane vrzeli GIUK, po­imenovane po Grenlandiji, Islandiji in Združenem kraljestvu, kjer Nato nadzira ruske mornariške premike v severnem Atlantiku. Ruske in kitajske ladje že obtožujejo uničevanja podvodnih kablov, bistvenih za zahodne komunikacije in logistiko. Svoj kos kolača ob odpiranju novih plovnih poti zaradi segrevanja ozračja bi si želele tudi druge članice Arktičnega sveta, kot so Danska, Finska, Islandija, Norveška, Švedska in Kanada. Nekatere druge članice Nata že zagovarjajo večjo navzočnost zavezništva na spornem otoku.

Voditelja Kitajske in Rusije Xi Jinping in Vladimir Putin si prizadevata za vpliv na skrajnem severu sveta. FOTO: Noel Celis/AFP

To bi lahko privedlo do novih napetosti v Natu, česar bi se najbolj veselil Putin. Njegovo prijateljstvo z ameriškim predsednikom ne bo na preizkušnji le na Arktiki, ampak tudi v Ukrajini, saj nekateri v Beli hiši dvomijo o njegovi iskrenosti pri sprejemanju mirovnega predloga. Trumpovo včerajšnje čivkanje o zelo produktivnem pogovoru s predstavniki Kanade, ki jo je obravnaval še veliko slabše kot Grenlandijo, kaže, da je nepredvidljiv tako do prijateljev kot do ­nasprotnikov.