Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Znanoteh

Evropski Keops bo preučeval nove svetove

S sojuzom je iz Francoske Gvajane v orbito poletel 280-kilogramski satelit Keops, ki je prva evropska odprava za preučevanje eksoplanetov.
Satelit Keops FOTO: Stephane Corvaja/ESA
Satelit Keops FOTO: Stephane Corvaja/ESA
18. 12. 2019 | 09:57
18. 12. 2019 | 10:22
3:01
Evropa je v orbito poslala Keopsa. Satelit ne bo iskal novih eksoplanetov, kot to, denimo, počne satelit Tess in pred njim znameniti, zdaj že upokojeni Kepler, ampak bo preučeval že znane planete okoli zvezd zunaj našega Osončja.

Meril bo spremembo svetlosti zvezde, ko pred njim potuje planet. Tako bodo pri planetih, ki so večji od Zemlje, a manjši od Neptuna, poskušali dognati njihovo sestavo, od tega, ali gre za skalnat, plinast, zaledenel svet, do tega, ali je na njih tekoča voda.



Keops (v angleščini Cheops ali satelit za karakteriziranje eksoplanetov) je odprava, pri kateri sodeluje 11 članic Evropske vesoljske agencije (Esa), vodi pa jo Švica. Bernska in Ženevska univerza sta namreč prispevali izjemno občutljiv fotometer, ki zaznava že drobne spremembe svetlobe* pri tako imenovanem prehodu oziroma tranzitu planeta pred zvezdo.



Z meritvami bodo natančno ugotovili premer planeta, saj so spremembe svetlosti zvezde neposredno povezane z velikostjo planeta. Ta podatek v kombinaciji z maso objekta bo spregovoril o gostoti planeta, iz vsega tega pa lahko ugotovijo sestavo in notranjo strukturo.

Umetniška upodobitev satelita. FOTO: ESA/ATG medialab 
Umetniška upodobitev satelita. FOTO: ESA/ATG medialab 


Z dosedanjimi odpravami so odkrili več kot 4000 eksoplanetov, zdaj se z novo tehnologijo začenja naslednja faza njihovega preučevanja. Znanstveniki namreč hočejo vedeti, kakšna je sestava, ali in kakšno atmosfero imajo ti planeti, ali so na njih oceani, ali imajo lune … Keops bo že lahko odgovoril na nekaj teh vprašanj. Natančneje bo v prihodnjih treh letih in pol pregledal od 400 do 500 planetov, ki so večji od našega, a manjši od Neptuna. Zaradi velikosti take planete pogosto imenujejo Superzemlja, čeprav morda kaj drugega skupnega z našo kroglo nimajo.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine