Vodikove gorivne celice za blaženje podnebnih sprememb

Ana Rebeka Kamšek je raziskovalka v Laboratoriju za elektrokatalizo na Odseku za kemijo materialov Kemijskega inštituta.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najljubši mi je računalnik. Z njim namreč učinkovito obdelujem podatke, ki jih pridobim z eksperimentalnimi metodami. Posebej v zadovoljstvo mi je, kadar mi uspe avtomatizirati kakšen postopek, ki bi ga sicer morala narediti na roke. Na računalniku tudi brskam po znanstveni literaturi in pišem članke, kar je pomemben del mojega dela.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Raziskujem materiale za uporabo v vodikovih tehnologijah. Kemijske reakcije pri proizvodnji vodika iz vode ter pri kasnejši rabi vodika v gorivnih celicah potrebujejo katalizator, da potekajo lažje in hitreje. Tovrstni katalizatorji vsebujejo drage in redke plemenite kovine, kot je platina, zato razvijamo materiale z nižjo vsebnostjo teh kovin. Struktura takih katalizatorjev odločilno vpliva na njihovo delovanje. Pri svojem delu se zato osredotočam na natančen opis strukture, predvsem s pomočjo mikroskopije.

Zakaj imate radi znanost?

Znanost mi ponuja raznoliko delo, pri katerem si dnevi med sabo niso zelo podobni. Ob delu se sproti ponujajo nove ideje, ki so hkrati priložnosti, da se vsakič naučim kaj novega.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Naprave, ki jih poganjajo vodikove gorivne celice, med delovanjem ne prispevajo dodatnih izpustov ogljikovega dioksida. To bi razbremenilo naš planet in ublažilo podnebne spremembe, ki jih doživljamo.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

Ne spomnim se, tako da verjetno zgodaj. Sem pa v gimnaziji in na fakulteti imela tudi druge ideje.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Kolikor mi čas dopušča, rada potujem. Posebej me privlačijo kraji, ki niso tipično dopustniški. V njih je običajno manj gneče in bolj uživam v vsem, kar mi lokacija ponuja. Hkrati tam manj verjetno podpiram tisto vrsto turizma, ki ne pomeni dodane vrednosti za lokalno skupnost, ampak kvečjemu breme. Sicer pa rada plezam in tečem.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Zelo je pomembno dobro sodelovanje v ekipi. Ne predstavljam si, da bi svoje raziskave izvajala povsem sama, in se zavedam, kakšno bogastvo mi ponujajo sodelavke in sodelavci. Tehnike, ki jih uporabljamo, so zelo različne in en človek težko obvlada vse. Skupaj zato lahko delamo neprimerno boljše stvari kot vsak posebej. Poleg tega živahna diskusija z motiviranimi ljudmi rojeva nove ideje.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Menim, da ga trenutno opazujemo – razmah umetne inteligence na različnih področjih vsakdanjega življenja.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ne. Na Zemlji je že tako ali tako več lepih krajev, kot mi jih bo v življenju najverjetneje uspelo obiskati. Za Mars bo enostavno zmanjkalo časa. Poleg tega je na Zemlji toliko ljudi, s katerimi rada preživljam čas, da bi bilo zares škoda, če bi se temu morala odpovedati.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Stavim na kombinacijo jedrske energije in obnovljivih virov.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Na kavo bi povabila astrofizičarko Cecilio Payne-Gaposchkin. V svojem doktoratu je postavila tezo, da so zvezde sestavljene predvsem iz vodika in helija, ter s tem poskrbela za preobrat v astronomiji. Njeni rezultati niso bili v skladu s tedanjo znanostjo, zato so ji drugi znanstveniki nasprotovali. Vprašala bi jo, kako se je spoprijela s pritiskom ob sporočanju svojih rezultatov, ki so šele kasneje dobili priznanje skupnosti. Mimogrede, letos mineva sto let od njenega doktorata.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Priporočila bi knjigo Kratka zgodovina časa fizika Stephena Hawkinga, ki abstraktne fizikalne koncepte približa bralcem z najrazličnejšimi ravnmi predznanja.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Čeprav na vodikove tehnologije pogosto gledamo kot na tehnologije za prihodnost, Nasa uporablja gorivne celice za vesoljske odprave že od šestdesetih let prejšnjega stoletja.