Izumljanje novih molekul

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Še pred desetimi leti bi to bila laboratorijska bučka, brez katere si ne predstavljam organske sinteze. V tistem času bi dodal še mikrotitrsko ploščico in večkanalno elektronsko pipeto, s katerima marsikateri biološki test postane pravi užitek. Danes se (žal) redko odpravim v laboratorij, zamenjala ga je pisarna in v njej osnovno orodje – računalnik. Še vedno pa občasno skočim do laboratorija ali NMR spektrometra in posnamem NMR spekter organske molekule – zgolj zaradi lastnega užitka.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Poskušamo izumiti nove molekule, ki bodo bodisi zdravilne učinkovine v novih zdravilih bodisi jih lahko uporabimo za študij mehanizma delovanja nekaterih makromolekul. Z majhnimi molekulami prek delovanja na posebne proteine lahko spravimo celice v posebna stanja, lahko jih spravimo v »zen« stanje ali stanje mirovanja, lahko utišamo ali pospešimo določene procese, lahko jih celo pahnemo v programirano celično smrt. Prav posebno veselje je, ko si zamislite in načrtujete določeno molekulo, jo sintetizirate ter preverite učinek v bioloških testih in ugotovite, da počne točno to, za kar ste jo sprva načrtovali.

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Precej nagajivo. Onemogoča enako dinamiko raziskovalnega dela, saj laboratorijsko delo poteka z manjšo gostoto raziskovalcev, zato je končni rezultat manj intenzivno raziskovalno delo. Povzroča tudi preglavice mojim doktorskim študentom pri mednarodnih projektih, ki precej težje potujejo med državami, in ko prispejo na cilj, jih čaka namesto laboratorija 14-dnevna karantena. In vendar ponuja možnost za nove raziskave na področju novih protivirusnih učinkovin – sars-cov-2 je hkrati nevaren in očarljiv.

Zakaj imate radi znanost?

Tudi sam se večkrat sprašujem enako. Po eni strani znanost omogoča samouresničitev nečimrnosti mojega raziskovalnega duha, da lahko stopam na pionirska področja, kamor drugi še niso. Po drugi strani je znanost najbolj iskrena stvar v življenju – ljubi le čisto resnico in vztrajnemu znanstveniku se oddolži z izjemnim občutkom zadovoljstva ob novih spoznanjih.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Zelo bom zadovoljen z generacijami magistrov farmacije, ki bodo zaradi mojega dela odnesli v strokovno življenje nova znanja. Z malo sreče pa bi lahko človeštvu dal nova protibakterijska zdravila ali zdravila za usmerjanje imunskega odziva.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?

To vprašanje me spominja na basen o škorpijonu in žabi. Tako je tudi z menoj in znanostjo. Kdaj? Ne vem. Vem pa, da, tako kot škorpijon, kaj drugega ne morem biti.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Moj osnovni poklic je visokošolski učitelj in sem najprej učitelj, šele nato znanstvenik. Poleg tega sem prodekan za študijsko področje na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani – to je funkcija, ki prinaša veliko logističnih izzivov. Sem tudi podpredsednik Slovenskega farmacevtskega društva ter član sveta Evropske federacije za farmacevtsko kemijo in kemijsko biologijo. Znotraj obeh želim krepiti zavedanje o pomenu farmacevtske stroke in farmacevtske kemije kot izjemno zanimive znanstvene discipline. Ob tem sem še oče dvema krasnima hčerkama, mož, prijatelj, ljubiteljski plavalec in plesalec salse. V vseh vlogah se trudim biti intenziven in sproščen hkrati.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Radovednost, drznost, resnicoljubnost, etičnost.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Genska terapija in jedrska fuzija sta že tukaj, treba ju je spraviti do stopnje tehnične zrelosti in široke uporabnosti. Želim si pa, da bi to bila možnost ustvarjanja umetnega magnetnega polja okoli Zemlje.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Zelo na kratko – da.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Na jedrsko fuzijo v kombinaciji z geotermalno energijo in s shranjevanjem sončne energije, ki je je okoli nas v izobilju.

S katerim znanstvenikom ali znanstvenico v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

S tistim, ki bi izumil časovni stroj. Z drugimi bi to bilo neizvedljivo.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Knjigo Jamesa Watsona The Double Helix: A Personal Account of the Discovery of the Structure of DNA, ki sem jo prejel od doktorske študentke Polone Šafarič Tepeš in jo je osebno podpisal profesor Watson. Film Nažgani (Another Round), zelo zanimiv znanstveni pristop! Od predavanj eno izmed predavanj prof. Benjamina Cravatta, za katerega prof. Roland Pieters (moj kolega) pravi, da govori izredno hitro, ker mu jezik ne dohaja možganov. In spletno stran Glycopedia, ki jo ureja prof. Serge Perez.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Čas, ki ga nova molekula potrebuje od izuma do trženja v obliki zdravila, se meri v desetletjih.