V vesolje drugi astronavt iz bogate arabske države

Na današnji dan pred dvema letoma se je v orbito Marsa utirila prva sonda Združenih arabskih emiratov, Upanje.

Sonda, ki iz ekscentrične orbite proučuje vreme, je navdihnila inovacije tudi v drugih industrijskih panogah v državi, uspeh pa je še spodbodel razvoj vesoljskega sektorja. »Za Mars smo se odločili, ker je v središču zanimanja astronomske skupnosti. Želeli smo odpravo, ki komplementarno dopolnjuje druge in še bolje proučuje razmerja med tankimi plastmi Marsove atmosfere,« je nedavno za Euronews dejal Ibrahim Al Kasim, namestnik generalnega direktorja tamkajšnje vesoljske agencije. Odprava je tudi velik navdih za mlade Arabce, je še dodal Al Kasim.

Od ideje do izstrelitve so v bogati državi prišli v pičlih sedmih letih, pri čemer so jim pomagali tudi ameriški inženirji.

FOTO: vesoljska agencija Zae 

Sondo so izstrelili iz japonskega izstrelišča. Predvidena doba delovanja je bila 687 zemeljskih dni ali eno Marsovo leto, kar je sondi tudi uspelo.

Posebnost odprave je zagotovo njena orbita, saj Upanje rdeči planet opazuje z večje oddaljenosti od drugih sond, njegova orbita ima namreč apsidi 20.000 in 43.000 kilometrov. Tako lahko vidi celotno oblo.

Sonda Upanje je tako 10. februarja 2021 slikala Mars. FOTO: Reuters

Upanje je opremljeno s tremi znanstvenimi instrumenti: kamero za vidno in ultravijolično svetlobo, s katero proučujejo prašnost atmosfere in ozon, ultravijoličnim spektrometrom za ugotavljanje vsebnosti vodika in kisika ter infrardečim spektrometrom. Sonda zbira podatke o vremenu, da bi znanstveniki bolje razumeli trenutno in nekdanje podnebje, ko naj bi bila na planetu tudi tekoča voda, in kako se podnebje in vreme odzivata na sončev veter. Vsi zbrani podatki so na voljo raziskovalcem po vsem svetu. Med drugim je satelit priskrbel nove podatke o polarnih sijih in o tem, kako se oblikujejo prašne nevihte, odkril pa je tudi še nikoli viden pojav sija, ki se je raztezal čez polovico planeta.

Arabski astronavt na šestmesečni odpravi

Konec meseca, predvidoma 26. februarja, bo z dragonom na vesoljsko postajo ISS poletel drugi astronavt iz te države, in sicer Sultan al Nejadi, potem ko je kot prvi astronavt iz Emiratov osem dni na ISS septembra 2019 bival Haza al Mansuri (ki je zdaj rezervni član posadke). Na krovu dragona bodo še Američana Stephen Bowen in Warren Hoburg ter Rus Andrej Fedjajev.

Člani odprave crew dragon 6: Andrej Fedjejev, Warren "Woody" Hoburg, Stephen Bowen in Sultan Al Nejadi. FOTO: SpaceX

Za Nejadija bo to polletna odprava. Imel bo natrpan urnik, poleg različnih eksperimentov se bo večkrat javljal na Zemljo, da bo z zainteresirano publiko razpravljal o življenju v orbiti. S tem bi radi še več mladih spodbudili k zanimanju za vesolje in druge znanstvene vede. »Z drugo odpravo na ISS dvigujemo letvico pri naših ciljih. Ta odprava je edinstvena priložnost za Emirate, da dodamo košček v mozaik mednarodne vesoljske skupnosti in pripomoremo k razumevanju vesolja. Hvaležen sem za pomoč Nase in naših mednarodnih partnerjev,« je poudaril Nejadi.

Sicer pa poteka tudi lunarna odprava. V japonskem plovilu Hakuto proti površju Lune potuje 10-kilogramski rover Rašid.