Veliki modri brat te gleda

Ste vedeli, da je Instagram v lasti Facebooka? Nekomu, ki družbena omrežja spremlja podrobneje, se to vprašanje verjetno zdi butasto. Toda z veliko gotovostjo lahko trdimo, da ni malo tistih, ki mislijo, da sta omenjeni omrežji drugo drugemu konkurenca.

Facebooku je pred šestimi leti uspelo nekaj podobnega, kot je Googlu pred dvanajstimi. Z nakupom hitro rastočih podjetij nista le obogatila svoje ponudbe, temveč sta dosegla, da je uspeh njune dotedanje konkurence odtlej postal tudi njun uspeh.



Storila sta še nekaj: uveljavljenima blagovnima znamkama nista diktirala svoje politike, prav nasprotno – pustila sta jim proste roke, pravzaprav nista storila nič (razen tega, da sta njunim lastnikom plačala zajeten kupček denarja).

S tem sta Youtube (Google ga je za 1,65 milijarde dolarjev v delnicah prevzel leta 2006) in Instagram (Facebook ga je za milijardo dolarjev v delnicah in denarju prevzel leta 2012) ohranila svojo edinstvenost. Zato ni čudno, da bi na zgornje vprašanje marsikdo odgovoril: ne. Četudi obe omrežji uporablja večkrat na dan.

Raziskava, ki jo je spletni portal Spreadprivacy letos spomladi izvedel med 1153 Američani, je pokazala, da 57 odstotkov vprašanih ni vedelo, kdo je lastnik Instagrama, in 45 odstotkov jih ni vedelo, kdo je lastnik Youtuba.

Oglasi so manj moteči

Je pa zato Facebook dobro vedel, kam je vložil milijardo dolarjev, ko je kupil »neko aplikacijo za nalaganje slik«. Kritiki so bili najprej skeptični. Marku Zuckerbergu so očitali, da ravna preveč razsipniško, a kmalu se je izkazalo, da sta Mike Krieger in Kevin Systrom, ustanovitelja Instagrama, svoje podjetje prodala pod ceno.



Naslednje leto je Facebook začel ugotavljati, kako se na instagramu »obnašajo« oglasi. V sodelovanju z blagovnimi znamkami, kot so Ben & Jerry’s, Burberry, Lexus in Macy’s, so spoznali, da so oglasi manj invazivni, uporabnik jih posledično dojema kot organsko vsebino. Po domače: so manj moteči, kar veseli tako njihove naročnike kot spletne strani, kjer se prikazujejo. »Naš cilj je, da bi vse oglase na instagramu dojemali kot druge fotografije in videoposnetke, na katerih so vaše najljubše znamke,« so sporočili po koncu raziskave. Predlanskim je bilo na instagramu 500.000 aktivnih oglaševalcev, lani dva milijona. Le redki uporabniki zaznajo, da je kar petina objav sponzoriranih, piše spletni portal Medium.

Ti, ti, Facebook

Postavimo še eno vprašanje. V koliko škandalov je bil vpleten Facebook, v koliko pa Instagram? Najboljši odgovor se skriva v pogosto slišanih besedah, da Facebook o nas ve vse. Nihče ne trdi: Instagram ve vse.

O slednjem kvečjemu slišimo, da nas sili v nenehne primerjave z drugimi, kar dolgoročno slabo vpliva na samopodobo, toda to lahko posplošimo na vsa družabna omrežja. »Osnova instagrama so slike – čim bolj popolne in do skrajnosti olepšane fotografije, ki imajo včasih zelo malo skupnega z realnostjo. Te popolne podobe vzbujajo želje in sanjarjenje. Identičen mehanizem poznamo iz klasičnih oglasov,« pojasnjuje Tamara Langus, svetovalka za digitalni marketing in urednica družbenih omrežij. Ker se je instagram na nekaterih področjih izkazal kot odličen kanal za trženje, so po njenem mnenju najbolj priljubljene objave najboljši oglasi. »Gre za tako rekoč naravno povezavo.«



Drugače je s facebookom. »Od nekdaj je namenjen druženju, navezovanju in ohranjanju stikov. Kasneje je zaradi velikega števila uporabnikov postal zanimiv še za širjenje novic, napovedovanje dogodkov, nikoli pa ni bil dober prodajalec,« pravi Tamara Langus.

Največje družbeno omrežje ima še eno težavo. Namerno nekatere novice postavlja v ospredje in druge skriva; ne zna zajeziti sovražnega govora, ne zna se spopadati z lažnimi novicami, ne zna ločiti med goloto in fotografijo zgodovinskega pomena (primer napalmske deklice), lahko v trenutku naštejemo najpogostejše očitke. Najmočneje je odjeknila novica, da je podjetje Cambridge Analytica pod pretvezo akademske raziskave dobilo podatke o 87 milijonih uporabnikov in jih uporabilo za gradnjo digitalne volilne kampanje.

Zato je eden največjih dosežkov Facebooka, da je v zadnjih letih ohranil pozitivno, prijazno, neokrnjeno podobo Instagrama.

Beg pred nadzorom

Za mnenje o razlikah med družabnima omrežjema smo vprašali naključna srednješolca. »Že ikona je lepša,« je prednosti instagrama začel naštevati Gašper, 17-letni dijak srednje šole za strojništvo. »Objave so bolj pregledne, všeč mi je tudi funkcija search & explore (iskanje in raziskovanje), ki je facebook nima. Z njo lahko najdem nove zanimive fotografije, poleg tega mi prikazuje stvari, za katere predvideva, da mi bodo všeč. Največkrat ima prav: zadnje čase mi ponuja slike iz angleške premier lige, ki jo podrobno spremljam.«

»Meni pa videoposnetke, kako pripraviti zdrav zajtrk, in maturantske obleke,« ga je dopolnila Tija, ki obiskuje zadnji letnik gimnazije. Noben od njiju ni vedel, kdo je lastnik Instagrama. »Ko sem pred leti več uporabljala facebook, sem najraje pogledala fotografije drugih uporabnikov. Ker je instagram namenjen predvsem slikam, je logično, da mi je bolj všeč. Poleg tega imajo profil na facebooku skoraj vsi naši starši, medtem ko za instagram to ne drži.« Njene ugotovitve sovpadajo z izsledki nekaterih raziskav, ki kažejo, da je populacija na facebooku občutno starejša kot na instagramu.



Da so mladi, v vse večjem številu pa tudi starejši uporabniki zadovoljni, je posledica modrih odločitev ljudi, ki nadzirajo razvoj tega družabnega omrežja. Njihova prednost je, da se lahko učijo iz napak velikega modrega brata. Zato na instagramu, denimo, še vedno ni mogoče objaviti povezave na drugo spletno stran.

Čeprav smo najstnika ujeli nepripravljena na vprašanje, sta navedla zelo podobne argumente kot Tamara Langus. Strokovnjakinja je poudarila, da profila na facebooku nimajo le mame in očetje, ampak celo stari starši ter učitelji, šefi ..., skratka vsi. »Mlad človek noče, da ga nadzorujejo sorodniki in avtoritete. Instagram (in Snapchat) sta ponudila alternativni platformi, kjer tega nadzora ni.« Omenila je še preprosto uporabo. »Pisanje danes ni tako popularno, instagram pa je enostaven, saj uporabnik posname sliko ali video in to objavi. Ni se treba ukvarjati z naslovom, s smislom, pravopisom ... Pomembneje je, da imaš filtre in orodja za olepševanje fotografije.«

Kljub temu ne smemo pozabiti, da sta omrežji tesno povezani. Če prvo ve vse, potem ve vse tudi drugo. In obratno. Ali kot so zapisali na Mediumu: »Nekdaj nedolžna aplikacija za nalaganje fotografij je zdaj ujeta znotraj velike modre aplikacije – brez možnosti za pobeg.«

Delo lahko spremljate tudi na Facebooku in Instagramu.