Glive kot simbol sodelovanja

Zdi se, da o glivah vsako leto vemo več. Vemo, da je največji organizem na Zemlji micelij oziroma podgobje črnomekinaste mraznice, v Oregonu razprostrto čez 890 hektarov in staro okoli 2400 let. Vemo, da nekatere glive lahko preživijo v vesolju, da druge lahko razgradijo nafto in da lahko služijo kot alternativa betonu, plastiki in stiroporu. Toda ali vemo, da jih lahko vsak od nas tudi goji?

Prvi val gojenja gob je Slovenijo zajel ob koncu osemdesetih in začetku devetdesetih, je povedal Primož Turnšek iz Gobnjaka, majhne urbane gobje kmetije, na kateri v osrčju Rožne doline v Ljubljani gojijo kulinarične in medicinske gobe, kot so različne vrste ostrigarjev, resasti bradovec, šitake, šimedži, enoki, topolovke, reiši, glavatec in druge.

»Tedaj je ogromno ljudi gojilo bukove ostrigarje na slami, potem pa je nastalo zatišje,« je povedal Turnšek, ki bo na milanskem tednu oblikovanja z Rokom Zalarjem prikazal proces domačega gojenja gob in njihove uporabe ter izvedel delavnico ekstrakcije tinktur.

Gobnjak, ki poleg svežih in sušenih gob nudi tudi čepke z micelijem, komplete za gojenje, tinkture in drugo, veliko pozornost pa namenja ozaveščanju in izobraževanju o pomenu gliv za okolje in ljudi, sta leta 2018 ustanovila Rok Zalar in Bojana Rudovič Žvanut. V glivah je namreč, pravi Primož Turnšek, ki se je Gobnjaku pridružil leta 2022, »ogromno potenciala, naj bo to v kontekstu novih, trajnostno pridelanih materialov, saj se lepo vpenjajo v model krožnega gospodarstva, ali prehrane oziroma zdravja, saj vsebujejo veliko bioaktivnih snovi, ki blagodejno vplivajo na različne sisteme v človeškem telesu«.

Katarina Dekleva, Rok Oblak, Bor Pungerčič: Prehod od potrošnika do ustvarjalca

V Evropi smo se v tradicionalnem zdravilstvu usmerili v zelišča oziroma rastline, v Aziji in drugod po svetu pa tudi v gobe. FOTO: Primož Turnšek

Naše velike učiteljice

Slovenci smo, pravi sogovornik, narod gobarjev, ponašamo se tudi s številnimi gobarskimi društvi. »To, da gremo v gozd, da nabiramo gobe za prehrano, je veliko Slovencem v krvi – povprečni Slovenec pozna veliko več vrst gob kot povprečni Evropejec, čeprav po večini nabiramo zgolj marele, jurčke in lisičke. Je pa res, da so bile glive v razvoju znanosti precej zapostavljene. Najprej so spadale celo med rastline, čeprav vemo, da so evolucijsko sorodnejše živalim.«

Zaradi tega glive še vedno spremlja veliko nepoznavanja, »precej ljudi ne ve, kaj glive jedo in kako rastejo. Vprašanje, ki ga kar naprej dobivamo, je, zakaj ne gojimo jurčkov, saj ljudje ne vedo, da simbiotske mikorizne glive, kakršen je užitni goban oziroma jurček, za rast potrebujejo celoten gozd, celoten ekosistem, in jih ne moremo gojiti.«

Prav zaradi omenjene vpetosti v okolje in medsebojnega povezovanja glive počasi, a vztrajno postajajo simbol skupnosti in sodelovanja, je dodal Turnšek, pri čemer je treba razumeti, da so glive del širših krogotokov, ki podpirajo in ohranjajo življenje, kot ga poznamo.

»Glive so razkrojevalci, omogočajo kroženje tako rekoč vseh snovi na planetu, razgradijo več kot šestdeset odstotkov lesne biomase. Ta cikličnost je ena od glavnih reči, ki jih ljudje ne razumemo, kar je pripeljalo do podnebne krize in izgube biodiverzitete. Ti cikli so ključni za obstoj življenja na planetu, glive pa so glavni akterji v teh krogotokih, sploh kar zadeva kopenske ekosisteme. Tu so glive lahko naše velike učiteljice.«

Kamilice ali reiši?

V Evropi smo se v tradicionalnem zdravilstvu usmerili v zelišča oziroma rastline, v Aziji pa tudi v gobe, je poudaril sogovornik, »pa ne samo v Aziji, tudi po drugih koncih sveta. Pri nas se s tem nismo toliko ukvarjali, čeprav poznamo nekaj zanimivih primerov; eden od njih je čaga oziroma brezov luknjač, ki so ga tradicionalno uporabljali za zdravljenje rakavih obolenj in se v vzhodni Evropi še danes uporablja pri težavah s prebavili.«

Kot pri nas kamilice se v Aziji na primer uporablja reiši, je povedal Primož Turnšek, goba, ki jo upodabljajo tudi v umetnosti, arhitekturi, literaturi in keramiki. Tako kot pri nas lipov list imajo tudi določene vrste gob v Aziji kulturni oziroma simbolni pomen.«

V medicinske gobe, ki vsebujejo kopico blagodejnih snovi, se vse bolj usmerja tudi Gobnjak, majhna in predana ekipa pa velik del truda usmerja v omenjena izobraževanja in delavnice ter povezovanje z drugimi področji in ustvarjalci, od umetnikov do ustvarjalcev na področju trajnostnih materialov. »Ključno je, da vidimo izzive interdisciplinarno in se povezujemo na različnih ravneh, saj tako pridemo do celostnih rešitev, ki so bolj skladne z okoljem in ljudmi ter dejanskimi potrebami enih in drugih,« je poudaril Primož Turnšek.