Youtuber: Sanjska služba z morastimi posledicami

Svet, v katerem skorajda vsak teden ali mesec nastane kakšen nov način, kako zaslužiti denar, je včasih težko razumeti. Še pred desetletjem je bilo nepredstavljivo, da bi lahko nekdo z nalaganjem videov na youtube postal milijonar, zlasti če upoštevamo, da je njegov glavni talent igranje in komentiranje videoiger.

Influencer in youtuber nista nova pojma, vendar si še danes nismo povsem na jasnem, kakšna je razlika med njima. Najlažje je, če izhajamo iz korenov besed. Youtuber je nekdo, ki na youtubu objavlja videoposnetke, običajno z namenom, da si jih ogleda čim več ljudi, in s tem avtorju zagotovi zaslužek. Influencer je človek, čigar mnenje ima velik vpliv na spletu. Ker je vpliv navadno odvisen od števila sledilcev na kanalu na youtubu in ogledov posameznih videov, so uspešni youtuberji tudi spletni vplivneži. Ali drugače: influencerji.

Na videz je to sanjski poklic, predvsem za bolj ekstrovertirane ljudi. Posnameš, kar počneš, in to deliš z vsem svetom. Najuspešnejši v tej panogi se snemajo med igranjem videoiger ali snemajo kratke komične posnetke, svoj vsakdanjik ... Kadarkoli lahko prenehajo, vsakič znova lahko odločajo, koliko časa bodo delali.

Edini problem je ubijalska kombinacija, ki jo sestavljata njihova šefa: javnost in Googlovi algoritmi. Predvsem zadnje obtožujemo za vse slabo, kar se godi na spletu, zato bi se jim človek med pisanjem najraje izognil, a njihova vloga je preprosto prevelika, da bi si to lahko privoščil.

Kvantiteta pred kvaliteto

Pred časom je za britanski časnik The Guardian spregovorila kopica uspešnih youtuberjev, ki so kmalu po tem, ko so našli »sanjsko« službo, ugotovili, da so v tem času postali psihične razvaline, ki živijo samo zato, da ugajajo svojim sledilcem in – algoritmom. Ti imajo precej raje kvantiteto kot kvaliteto, kar na dolgi rok ubija vse, ki so se odločili, da se bodo preživljali z nalaganjem videov na youtube.



Zanje je ključno, da si čim več ljudi ogleda njihove vsebine, kar je močno odvisno od tega, kako visoko se te vsebine pojavljajo na vstopni strani youtuba. Ker algoritmi dajejo prednost kanalom, ki nove videe objavljajo čim pogosteje, si youtuberji ne morejo privoščiti počitka.

Osemindvajsetletni Španec Rubén Gundersen - El Rubius, s 30 milijoni naročnikov trenutno tretji najbolj priljubljeni youtuber na svetu, je pred dvema mesecema začasno prenehal nalagati posnetke, saj je začutil, da si bo zaradi natrpanega urnika prej ali slej uničil zdravje. Ko si je Tyler Blevins pred časom privoščil dvodnevni oddih, je v tem času izgubil 40 tisoč naročnikov, ki so ga prek Amazonove spletne televizije twitch v živo spremljali med igranjem videoigre fortnite. V tolažbo mu ostaja 430 tisoč evrov, kolikor s svojim početjem zasluži vsak mesec.



Zgornji podatek je lahko izhodišče za povsem nov prispevek, še posebej če pobliže pogledamo, kdo financira Blevinsa. Večinoma to niso oglaševalci, temveč naročniki. Med gledanjem prenosa v živo mu donirajo različno visoke zneske, v upanju, da bo na glas izrekel njihovo ime in se jim zahvalil, kar bodo slišali tisoči in tisoči drugih gledalcev.

Brezplačen kupon za psihoterapijo

A tudi denar človeka ne more obvarovati pred stresom, anksioznostjo in depresijo, še kako razširjenimi stanji med tistimi, ki srečo (in slavo) iščejo na spletu. Aprila je Nasim Najafi Aghdam s pištolo v roki vkorakala v poslopje Youtuba in ranila tri zaposlene, nato pa naredila samomor. Razlog? Prepričana je bila, da so algoritmi namerno spregledovali njene videe, zato da podjetju ne bi bilo več treba plačevati zneska, ki ga dobijo uspešni youtuberji – od 1,6 do 3,4 evra za vsakih tisoč ogledov.

»Le nenehno objavljanje novih vsebin je zagotovilo za zvestobo občinstva. In bolj ko so ljudje zvesti, večja je verjetnost, da se bodo kmalu vrnili na tvoj kanal, kar pomeni večjo finančno varnost v sicer zelo nepredvidljivem prostoru,« je za Guardian težave youtuberjev opisala Austin Hourigan, katere kanal ShoddyCast ima 1,2 milijona naročnikov. Na nedavni zabavi po konferenci za youtuberje in vse tiste, ki se preživljajo z nalaganjem spletnih videov, je zbranim dejala: »Menim, da bi moral vsak začetnik v našem poslu dobiti brezplačen kupon za psihoterapijo.« Vsi so se zasmejali, »a bolj kislo«, je opazila Houriganova. »Mimogrede,« je dodala, »jaz obiskujem psihoterapevta in jemljem zdravila.«

Ustvarjaj videe

Drugi problem nastane, ko se youtuberji, ki so zvezdniški status pridobili z igranjem in komentiranjem fortnita – v čemer so, to jim je treba priznati, strokovnjaki – začnejo dojemati kot strokovnjaki za vsa področja, kar je sicer značilno za zvezdnike vseh vrst. Ali kot je lani za Sobotno prilogo dejal Sven Subotič, katerega finančni sklad, voden iz Prage, se je leta 2015 uvrstil med deset najboljših na svetu: »Vedno me je fasciniralo, kako slabi politologi so znani glasbeniki.«

Za primer vzemimo kar največjega med največjimi. Osemindvajsetletni Šved Felix Kjellberg je lastnik kanala PewDiePie z največ naročniki, 66 milijonov jih je, njegovi videi pa imajo skupaj več kot 18 milijard ogledov. Njegov opis na youtubu se glasi: »Ustvarjam videe.«

Kjellberg je zvezdnik z velikanskim dosegom. Njegove besede imajo na najstnike podoben, če ne celo večji vpliv, kot so ga imele pred pol stoletja na takratno mladino besede Johna Lennona. Le tri dni za tem, ko so evropski poslanci sprejeli predlog direktive o avtorskih pravicah na digitalnem trgu, je na svojem kanalu objavil desetminutni posnetek, v katerem se norčuje iz odločitve poslancev. Še posebej se je spravil na Axla Vossa, glavnega poročevalca parlamenta, ki je odkrito podpiral direktivo in se je zelo razveselil, ko je postalo znano, da so mu podelili mandat za pogajanja z evropskima svetom in komisijo.



Uporabil je nekaj šal, zaradi pomembnosti te teme sicer neokusnih, zaradi svobode govora vseeno dopustnih, vsekakor pa zelo cenenih; takšnih, ki jih najdemo na vsaki strani s šaljivimi vsebinami na facebooku. Objavil je denimo sliko nosečnice, ki ima v roki cigareto in kozarec vina, in pripisal: »To ne bo škodilo mojemu otroku.« Takoj zatem je pokazal sliko 55-letnega Vossa, ki se veseli v parlamentu, zraven pa pripomnil: »55 let pozneje.«

Zmotila ga je tudi cenzura memov, ki nas bojda čaka zaradi sprejetja direktive. Kot pravi v videu, razume, da mora človek v zapor, ker je nekoga ubil, razume, da sta kajenje marihuane in nezakonito nalaganje pesmi ponekod kaznivi dejanji. Ampak da bi šel v zapor, ker si delil meme?!

Moramo mu prikimati, to bi bilo nadvse neracionalno. A kaj ko direktiva, o kateri govori, tega sploh ne določa. V njej je jasno navedeno, da izjeme, ki so že v veljavi (citiranje, satira, parodija …), ostanejo nedotaknjene ter da direktiva ne zadeva memov in drugih šal, ki krožijo po spletu. Zaradi krutih algoritmov, ki od Šveda zahtevajo, da mora vsak dan nalagati nove vsebine, nesrečnik najbrž ni našel časa, da bi vsaj na hitro preletel člene direktive.

In vendar se vrti okoli Googla

Za konec velja pogledati nekaj dejstev. Kjellberg objavlja videe na youtubu. Youtube mu za to plačuje (Kjellbergovo premoženje je ocenjeno na 25 do 43 milijonov evrov). Youtube je v lasti Googla. Google nasprotuje direktivi. Še kdo potrebuje dodatno razlago?