Več kot vemo, bolj se zavedamo, kako v resnici malo vemo

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Računalnik, s katerim lahko izvajam učinkovite numerične simulacije in optimizacije zelo zapletenih in dolgotrajnih procesov, ki potekajo v naravi in v industrijskih objektih.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Raziskovalno delo zajema reševanje svetovnih problemov, kot so pomanjkanje fosilnih goriv, izpusti toplogrednih plinov in nastajanje vse več odpadkov. Tako raziskujem proces anae­robne razgradnje (AD), pri katerem mikroorganizmi, brez prisotnosti kisika, pretvorijo organske odpadke v bioplin. Ker so za optimiranje tega procesa eksperimenti dragi in dolgotrajni, je osnovni namen doktorske disertacije zapolniti vrzeli na področju modeliranja in optimiranja procesa AD. Novorazviti BioModel za numerično simulacijo procesa AD, novi postopek za kalibracijo parametrov BioModela na podlagi eksperimentalnih podatkov iz Bioplinarne Draženci in vpeljava postopka optimizacije z uporabo aproksimacijske gradientne metode omogočajo izboljšanje kvalitete in kvantitete proizvedenega bioplina ter digestata v realni bioplinarni.

Zakaj imate radi znanost?

Znanost je zanimiva. Ko govorimo o znanosti, govorimo o delu, ki ni monotono, ki je vedno zadovoljujoče in prinaša vedno nove izzive. Pri raziskovanju se namreč odkrivajo vedno nova področja in problemi, ki bi jih lahko reševali. Pri vsem tem pa vedno znova spoznavamo, da več kot vemo, bolj se zavedamo, kako malo v resnici vemo, kako majhni smo.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Z razvitim učinkovitim modelom za simulacijo procesa anaerobne razgradnje, ki sem ga vključila v postopek optimalnega projektiranja, je mogoče določiti optimalno sestavo vhodnega substrata, optimalne količine ustreznih aditivov, optimalne procesne pogoje in recirkulacijo tekočega digestata. Tako lahko učinkovito izboljšamo kvaliteto in kvantiteto proizvedenega bioplina in digestata. Z recirkulacijo tekočega digestata, po ustrezni obdelavi, lahko nadomestimo uporabo pitne vode v procesu anaerobne razgradnje. Rezultati tega raziskovalnega dela so vsekakor uporabni za realne bioplinarne, prav tako pa lahko prispevajo k čistejšemu okolju.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?

Znanost in veselje do raziskovanja me spremljata že od otroštva, saj sta oba moja starša doktorja znanosti. Od zadnjega razreda osnovne šole do konca gimnazije sem sodelovala z raziskovalnimi nalogami v programih Mladi za napredek Maribora in Mladi raziskovalci Slovenije. Želja po znanstvenoraziskovalnem delu pa je med študijem na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru samo še naraščala.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Prosti čas preživljam v krogu svojih najdražjih. Lepo vreme izkoristim za sprehod, pohod v hribe in kolesarjenje. Prav tako veliko časa namenim svoji psički Joy.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Vztrajnost. Seveda pa vztrajnosti brez želje in volje ni.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Potrebovali bi kakšno ključno odkritje na področju tehnologije jedrske fuzije, ki bi končno omogočilo pridobivanje zadostne količine energije. To bi res bila izjemna prelomnica.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ne. Na našem prelepem planetu je še veliko čudovitih krajev, ki bi jih rada obiskala. Pust planet, brez morja in lepih plaž me ne mika. Poleg tega poteka na Zemlji še toliko zapletenih procesov, ki jih ne razumemo in bi jih lahko raziskovali.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Na obnovljive vire energije (sonce, voda, veter, biomasa …) in jedrsko fuzijo. Zavedam pa se, da je potrebno še veliko znanja in raziskav, da bi bila energija iz teh virov pridobljena res do okolja prijazno in v zadostnih količinah.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Glede na svoje sedanje raziskovalno delo bi izbrala raziskovalce s področja anaerobne razgradnje.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Članke v priznanih mednarodnih revijah, kjer so predstavljeni najnovejši dosežki na področju znanosti.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Za modeliranje in optimiranje procesa anaerobne razgradnje je treba združiti znanje s področja kemijske tehnologije, matematike, računalniškega programiranja, kemije, materialov, bioloških, kemijskih in fizikalno-kemijskih procesov, nanotehnologije …