Neomejen dostop | že od 9,99€
Večinoma uporabljam računalnik. Na mojem računalniku so največ časa odprti programi za urejanje besedila, slik in grafov, spletni brskalnik z nešteto odprtimi zavihki, pregledovalnik PDF-datotek ter program za urejanje referenc. Kadar izvajam numerične simulacije, pa Ansys (namensko simulacijsko orodje), Matlab oziroma Python skripte. Med eksperimenti pa program za zajemanje in obdelavo meritev.
Ukvarjam se s toplotnimi stikali in toplotnimi diodami. Toplotno stikalo lahko prekine ali vzpostavi toplotni tok, toplotna dioda pa prepušča različno intenziteto toplotnega toka v prevodni oziroma zaporni smeri. V okviru svojega dela želim praktično uporabo toplotnega stikala potrditi v magnetnem hlajenju. Magnetno hlajenje je alternativa parno-kompresijskemu hlajenju. Izkorišča magnetokalorični učinek nekaterih trdnin, zaradi česar ima teoretično večji energijski izkoristek, ne uporablja za okolje škodljivih hladiv in lahko deluje brez gibljivih delov. Dosedanje študije so pokazale, da lahko s toplotnimi kontrolnimi elementi bistveno izboljšamo prenos toplote v takšni napravi, s čimer bi lahko dosegli preboj tehnologije magnetnega hlajenja na trg.
Ker ponuja neskončne izzive.
Področje upravljanja s toploto je danes zelo aktualno, ne samo zaradi želje po zeleni in digitalni prihodnosti, pač pa tudi zato, ker lahko nezadosten odvod toplote začne omejevati razvoj nekaterih tehnologij. Vsem znan primer so elektronske komponente in senzorji, ki so vedno manjši in zmogljivejši. Konvencionalne tehnologije hlajenja z njih kmalu ne bodo več zmožne odvajati zadostne količine toplote, kar bo omejilo nadaljnje povečevanje moči ali pa zmanjševanje velikosti komponent oziroma senzorjev.
Osnova moje raziskovalne tematike je temeljna znanost, kar pomeni, da rezultati ne bodo takoj uporabni v vsakdanjem življenju. Potrebnih bo še nekaj let raziskav in tehnoloških prebojev, preden bo tehnologija tako izpopolnjena, da se bo lahko začela proizvodnja. Kljub temu pa smo prišli do pomembnih spoznanj, zaradi katerih smo korak bliže rešitvi omenjenih problemov.
Že v osnovni in srednji šoli sta me zanimali znanost in tehnika. Usmeritev v znanost kot tako pa je prišla z zaposlitvijo na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani.
Sem inštruktorica športnega plezanja in že več kot deset let treniram osnovnošolske otroke v ŠPO Jesenice.
Iznajdljivost.
Navijam za uspešno uporabo fuzijske energije – reaktor ITER naj bi začel obratovati konec leta 2025. Sicer ne gre za odkritje ali spoznanje, pač pa za izdelavo tehnologije, ki lahko ta proces izkorišča. Fuzijska energija ima trenutno zelo velik potencial učinkovitega, čistega in varnega vira energije.
Ne, bi pa z veseljem sodelovala pri razvoju bivalnih modulov za življenje na Marsu.
Na jedrsko energijo ali pa kakšen vir ali tehnologijo, ki ju bomo šele odkrili.
Z Marie Curie. Bila je izjemna znanstvenica, prva ženska dobitnica Nobelove nagrade in ena redkih dobitnikov dveh Nobelovih nagrad za različni področji.
Kot avtorja poljudnoznanstvenih knjig priporočam Billa Brysona, saj duhovito in razumljivo približa različna področja znanosti. Priporočim lahko film z mojega področja dela, to je Absolute Zero: The Conquest of Cold. In še nekaj spletnih strani: Popular science (Popsci), Science, od slovenskih pa Kvarkadabra in Alternator.
Eno od področij uporabe toplotnih stikal, toplotnih diod, toplotnih regulatorjev in toplotnih tranzistorjev so tudi toplotni računalniki. Skupina raziskovalcev iz ZDA je pred kratkim razvila prototip toplotnega seštevalnika, ki za izvajanje računskih operacij uporablja visoko (analogno logični 1) in nizko (analogno logični 0) temperaturo. Tak toplotni računalnik bi lahko deloval v okoljih, v katerih trenutni računalniki ne morejo delovati (na primer v vesolju). V hibridnem računalniku – kombinaciji s trenutnimi računalniki pa bi lahko za svoje delovanje uporabljal toploto, ki se sprošča na elektronskih komponentah. Ker je to področje staro šele nekaj let, bo seveda treba opraviti še veliko raziskav.
Katja Klinar, mag. inž. str., je zaposlena na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, v Laboratoriju za hlajenje in daljinsko energetiko. Je ena od treh prejemnic letošnje štipendije L'Oréala in Unesca Za ženske v znanosti.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji