Neomejen dostop | že od 9,99€
Prisluškujem neslišnim tresljajem žuželk, zato »streljam« z laserji. Z laserskimi vibrometri, če smo natančni, s katerimi brez fizičnega stika beležim šibke mehanske vibracije na trdnih površinah.
Moja specialnost je vibracijska komunikacija žuželk. Velik del žuželk in številni drugi členonožci se sporazumevajo tako, da vzbujajo šibke tresljaje v podlagi, sprejemnik pa jih zazna s posebnimi čutilnimi organi v nogah. Običajno gre za seks – samec in samica se na ta način prepoznata in najdeta v okolju. Fizično je to precej drugačno okolje od zraka, ki ga mi s proizvajanjem zvoka izkoriščamo za podoben namen, zato me zanimajo mehanizmi prepoznavanja in orientacije po teh dražljajih, kot osnova za razne ključne vedenjske vzorce živali.
Precejšen del lanskega leta je ves oddelek delal od doma in smo se bolj kot sicer posvečali analizi podatkov, pisanju in podobno, po delni normalizaciji konec leta pa je vsakdanje delo dokaj normalno. Bolj trpijo socialni stiki, gostovanja, konference, ki so za znanstvenika skoraj prav toliko pomembni.
Znanost razumem kot najučinkovitejši sistem pridobivanja znanja, kar jih je iznašel človek. Vesel sem, da lahko delujem v njej, rad jo imam, ker mi omogoča, da izkoristim vse svoje potenciale, me izzove in izpolni.
V splošnem novo zavedanje, da obstajajo tudi organizmi, ki čutijo svoje okolje povsem drugače od nas, kar spodbudi inovativno razmišljanje o inženirskih problemih in ohranjanje narave. Bolj neposredno pa s tem znanjem razvijamo načine za manipulacijo vedenja, kar je lahko osnova za nadzor škodljivcev, bolj prijazen do okolja in zdravja.
Kot osnovnošolca so me prevzele vsebine o naravi, kot so dokumentarci, ki jih je bral Ivan Lotrič, zato je bil študij biologije logična izbira. Med študijem sta me potem najbolj navdušila fiziologija in vedenje živali. Zadnji korak je bil, ko sem tik pred zaključkom študija odkril raziskovalno skupino za entomologijo na Nacionalnem inštitutu za biologijo. In imel privilegij ostati ter zares postati znanstvenik.
Večino prostega časa posvetim slovenski Wikipediji, kot pisec vsebin in administrator. Nekaj malega se ukvarjam tudi z naravoslovno fotografijo, za zabavo pa je v glavnem znanstvena fantastika.
Daleč najpomembnejši sta radovednost in strast do tega dela, v kombinaciji z metodičnim odnosom do vprašanj. Pa ščepec skromnosti, da lahko prizna, če se moti, in osebna integriteta, da ne zaide.
Verjetno učinkovita integracija računalnikov in živčevja, ki bo omogočila nadzor naprav z mislimi. Na nekoliko daljši rok, čez generacijo ali dve, pa možnost direktne, usmerjene manipulacije dednih lastnosti človeka in drugih organizmov z molekularnimi tehnikami – ta prelom se je že zgodil s CRISPR-Cas, ko bodo tehnike postale malo širše dostopne, pa bo treba resno razmisliti, kako nadzorovati to moč. Kot velja za vsa prelomna znanstvena odkritja.
Toliko avanturista nisem in vem, da so na Zemlji kotički, ki so še manj znani od nekaterih delov vesolja, tako da materiala za raziskovanje tudi tu ostaja dovolj. Vsaj z eno nogo pa bi stopil v vesolje.
Srednjeročno na jedrsko energijo, v kombinaciji s sončno energijo za gospodinjstva. Hkrati pa bi morali usmeriti vse sile v razvoj izkoriščanja fuzije ali kakega drugega preboja. Z danes znanimi viri žal ne bo šlo več zelo dolgo.
Če bi moral izbrati enega, bi kakšnega blago »odštekanega« zunaj mojega področja, kot je Richard Feynman. Za navdih. Čeprav je kar domišljavo domnevati, da bi njega zanimalo iti na kavo z mano.
Wikipedijske vsebine o znanosti so dober trening za aktivno branje, vrednotenje in preverjanje informacij, kar je ključna veščina sodobnega državljana. Informacije vnašamo bolj ali manj anonimni prostovoljci, ki sami po sebi nismo nujno zaupanja vredni, zato naj bi bile podprte z zanesljivimi viri. Bralec lahko potem presodi, ali jim zaupa ali jih preveri v navedenih virih, najpogumnejši pa se lahko tudi odločijo kaj popraviti ali dodati za bralce, ki pridejo za njimi.
Dobesedno pod nogami se nam skriva bogat svet, v katerem množica drobnih bitij »govori« z vibracijami, pa se nam o njem niti ne sanja, ker jih s svojimi čuti ne moremo zaznati.
———
Dr. Jernej Polajnar deluje kot znanstveni sodelavec na oddelku za raziskave organizmov in ekosistemov Nacionalnega inštituta za biologijo.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji