V drobovje slovenščine

Dr. Jakob Lenardič je zaposlen na Inštitutu za novejšo zgodovino v okviru raziskovalnega programa Digitalna humanistika: viri, orodja in metode.

 

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najpogosteje uporabljam konkordančnike (najraje tegale slovenskega: https://www.clarin.si/ske/#open), to so orodja za iskanje bolj ali manj kompleksnih jezikovnih struktur po jezikovno označenih besedilnih korpusih.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Ukvarjam se s primerjalnim jezikoslovjem s teoretskega vidika. Raziskujem predvsem skladenjske in pomenoslovne značilnosti slovenščine, pogosto v primerjavi z vzhodnoslovanskimi jeziki, predvsem ukrajinščino, in germanskimi, predvsem angleščino in islandščino. Zanima me, kako je v teh jezikih glagolska vezljivost (enostavno: jezikovna realizacija udeleženskih vlog, kot so vršilec, povzročitelj in prejemnik, ki jih dani glagol izraža) povezana z drugimi procesi izpeljave jezikovnih struktur, kot sta sklonski sistem in ujemanje med osebkom in glagolsko zvezo. Poleg vsega tega pa se ukvarjam z digitalno humanistiko, zlasti z uporabo kvantitativnih metod pri reševanju kvalitativnih vprašanj, tako v jezikoslovju kot v širši humanistiki.

Klepet z virtualnimi asistenti

Zakaj imate radi znanost?

Ne maram dogmatičnega razmišljanja, ki ni skladno z znanostjo; ta lahko napreduje le, če njene obstoječe hipoteze in teorije v načelu lahko ovržemo (in jih potem nadomestimo z boljšimi).

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Verjetno nič neposrednega oziroma očitnega, ker tako ali tako večina znanstvenega napredka nastaja v majhnih inkrementih; ampak upam, da bo moje delo vsaj malo prispevalo k boljšemu razumevanju slovenske slovnice, tako v primerjavi z bolj ali manj sorodnimi jeziki (indoevropskimi) kot tudi s tipološko nesorodnimi (npr. baskovščina v Evropi). Upam, da bom prispeval tudi k revitalizaciji tvorbene slovnice v osrednjeslovenskem prostoru, saj ni prav popularna na Univerzi v Ljubljani (v nasprotju z Univerzo v Novi Gorici) ali na ljubljanskih inštitutih.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalec?

Nikoli prav zares v smislu, da bi obstajal prelomen trenutek, ko sem to hotel postati. Vedno sem se rad učil novih stvari, tako da je po mojem moja raziskovalna kariera preprosto naravna posledica tega.

Seciranje slovenščine

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Nič koristnega, ampak imam veliko hobijev. Da omenim enega: veliko berem, zlasti, recimo temu, spekulativno angleško in ameriško književnost; navsezadnje sem prvotno študiral anglistiko, kamor se nisem vpisal zaradi ljubezni do slovnice, ta mi je postala všeč šele med študijem. Posebej imam rad literarne pristope k znanstveni fantastiki (Gene Wolfe, M. John Harrison), fantazijo oziroma znanstveno fantastiko iz prve polovice 20. stoletja (H. P. Lovecraft, Clark Ashton Smith, Lord Dunsany, Mervyn Peake) in šestdesetih in sedemdesetih let (Jack Vance, Michael Moorcock, Roger Zelazny), magični realizem (Angela Carter) ter grozljivke (Thomas Ligotti, Ramsey Campbell).

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Dobro razmerje med samozavestjo in samokritičnostjo.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Mogoče ne znanstveno odkritje, ampak tehnološki razvoj: če umetna inteligenca postane povsem neločljiva od naravne.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

V življenju sem preigral preveč Doomov, da bi se mi zdela to dobra ideja!

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Na energijo se prav dobro ne spoznam, ampak bom vseeno rekel jedrska, ki se zdi čista in trajnostna.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

S kakim, s katerim se fundamentalno ne strinjam o jezikoslovju, na primer s pokojnim Michaelom Hallidayem.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Mogoče debato med Foucaultom in Chomskyjem z začetka sedemdesetih let o tem, ali je človeška narava prirojena ali družbeno konstruirana.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Formalni slovničarji se niti ne ukvarjamo s preskriptivnimi oziroma stilističnimi vprašanji, na primer »kaj je zgledna slovenščina« (kar ni isto kot vprašanje, kaj je slovnično ustrezno v slovenščini). Pravopisna vprašanja, na primer stava vejice ali velike začetnice, so tudi povsem nezanimiva na mojem področju, ki se ukvarja z jezikovno kompetenco in ne pisno produkcijo. Prav tako mi je nestandarden jezik (narečja, sleng) raziskovalno zanimiv in ne nekaj, kar bi hotel popravljati.