Tudi zvezde se rade družijo

Dr. Gregor Traven je raziskovalec v astronomski skupini na Oddelku za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Računalnik. Zagotovo ga najpogosteje uporabljam, saj dandanes tudi teleskopov ne šofiramo več z rokami, ampak z ukazi in digitalnimi gumbi prek računalnika. Naslednji instrument pa je spektroskop, s katerim svetlobo razklonimo v mavrico oziroma spekter in s tem proučujemo oddaljeno snov, ki jo je oddala ali ki se je tej svetlobi nastavila na pot.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Najbolj splošno rečeno, kot drugi kolegi astronomi, poskušam razumeti skrivnosti vesolja. Natančneje, mene najbolj zanimajo sistemi dvojnih zvezd v galaksiji. Ko pogledate ponoči v nebo, bo približno vsaka druga zvezda ali izvor svetlobe v resnici dvojnica, se pravi dve zvezdi, ki krožita druga okrog druge oziroma okrog skupnega masnega središča, čeprav mi to vidimo kot eno zvezdo. Zanima me, kako so take dvojnice nastale, kako živijo in kako na koncu umrejo. To je zelo povezano tudi s tem, kaj se dogaja s splošno populacijo zvezd v galaksiji, tudi s Soncem in planeti, ter kako je vse skupaj nastalo in se razvijalo. Vendar si lahko predstavljate, da je življenje v dvoje, tako kot pri ljudeh, veliko bolj zanimivo in burno kot pri osamljenih oziroma enojnih zvezdah (na primer Soncu). Pri nekaterih dvojnicah lahko na primer vodi do eksplozije, imenovane supernova Ia, pred tem se pa zvezdi še temeljito potipata. Taki zvezdni sestavi torej naredijo celotno zgodbo o vesolju še bolj zapleteno, a bolj privlačno.

Zakaj imate radi znanost?

Zato, ker me zanima, kako stvari delujejo, in znanost je pravi način, da to ugotovim. Poleg tega je znanost daleč najboljše, kar kot človeštvo imamo.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

En kamenček v mozaik razumevanja vesolja. Verjetno pa je pomembneje to, da prek poučevanja študentom posredujemo spoznavanje in razumevanje narave in svoje bližnje okolice, tudi ljudi, s tem znanjem pa lahko delajo koristne stvari v življenju.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalec?

Dokler nisem končal doktorata, nisem verjel, da je to zares možna življenjska pot zame, da to zmorem. Da hočem biti astronom, sem pa vedel že, ko sem se vpisal na študij.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Moje delo na FMF vključuje raziskovanje, poučevanje ter promocijo znanosti in astronomije širši javnosti in mislim, da je ravnovesje teh treh stvari prava stvar zame. Poleg tega skrbim za računsko opremo na našem oddelku, kar je vedno zabavno. Sicer sem pa tabornik, zelo rad pojem in sem član dveh zborov, malo se ukvarjam s športom (ravno sem se lotil akrojoge), sem tudi lovec in rad delam razne tehnične stvari ter kdaj kaj zgradim.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Radovednost in navdušenje nad tem, kako deluje narava.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Uf, nimam pojma, ampak upam, da bo to preboj v pridobivanju ali vsaj shranjevanju energije, zdravljenju ljudi ter potovanju po vesolju.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Da, ampak zagotovo ne med prvimi. Kot pri vsaki stvari je treba vse skupaj temeljito testirati in izboljšati, preden postane dovolj varno.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Sonce ali fuzija.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Na misel mi najprej prideta Carl Sagan ali Richard Feynman, ampak v resnici s katerimkoli velikim mislecem iz bližnje ali daljne preteklosti.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Najlažje to povem za knjige. Če izberem samo dve, mislim, da ljudje za življenje potrebujejo: Sebični gen (Richard Dawkins) in Sapiens (Yuval Noah Harari).

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Pravijo, da je astronomija ena najstarejših znanosti. Jaz pa bi se pri tem vprašanju vrnil k zgornjemu odgovoru, in sicer, da se ne zavedamo, na primer, ko gledamo v nebo, kako rade se zvezde res družijo. Poleg dvojnic namreč poznamo tudi veliko trojnic, četvornic in tako naprej, ponavadi hierarhično urejenih sistemov, saj drugače niso stabilni in sčasoma razpadejo.