Galerija
Tudi Voyager 2 že zelo blizu magični meji
Voyager 1 je v medzvezdni prostor vstopil avgusta 2012, Voyager 2, ki je sicer prvi odletel z Zemlje, pa naj bi bil že zelo blizu. Kdaj bo preletel heliopavzo, ni jasno.
Grafika, kje se nahaja Voyager 2. FOTO: NASA/JPL-Caltech
Satelit Voyager 2 se je od Zemlje poslovil 20. avgusta 1977. Zdaj je od nje oddaljen 17,7 milijarde kilometrov. Vse bližje je, da se pridruži bratu dvojčku Voyagerju 1, ki je kot prvo človeško plovilo avgusta 2012 zapustilo heliosfero in vstopilo v medzvezdni prostor. Kot so sporočili iz Nasinega laboratorija za reaktivni pogon (Jet Propulsion Jet Propulsion – JPL), so pri satelitu dve zaznali povečano sevanje kozmičnih žarkov, ki izvirajo izven našega Osončja.
Od leta 2007 satelit potuje skozi zunanjo plast heliosfere, ki je ogromen prostor okoli Sonca in planetov, kjer je še čutiti vpliv naše zvezde, saj je napolnjen s Sončevim vetrom in je prežet z medplanetarnim magnetnim poljem, ki izvira iz Sonca. Znanstveniki že dlje časa čakajo, kdaj bo naletel na heliopavzo, to je mejo med heliosfero in medzvezdnim prostorom.
Od konca avgusta je instrument za merjenje kozmičnega sevanja zazanal petodstotno povečanje v količini kozmičnih žarkov, ki so dosegli plovilo v primerjavi z začetkom avgusta. Povečanje je zaznal tudi instrument za spremljanje nabitih delcev z nizko energijo. Kozmični žarki so delci visokih energij, ki izvirajo izven solarnega sistema. Heliosfera jih zaustavi, tako da znanstveniki menijo, da bodo v prihodnjih dneh in tednih zabeležili nadaljnjo povečanje, ko se bo satelit bližal magični meji. Pri JPL so spomnili, da je maja 2012 tudi Voyager 1 zaznal podobno povečanje žarkov, to je bilo tri mesece pred prehodom v medzvezdni prostor.
A ekipa, ki bdi nad satelitom, je opozorila, da povišane meritve niso trden dokaz, da je Voyager 2 ti pred heliopavzo. Ima namreč drugačno lokacijo v zunanji plasti heliosfere kot Voyager 1 in zaradi teh razlik je možno, da bo v medzvezdni prostor satelit vstopil v drugačni časovnih okvirih.
Velikost heliosfere ni natančno določena, saj nanjo vplivajo dinamične lastnosti Sončevega vetra in v 11-letnem ciklu aktivnosti se zmanjšuje in povečuje, odvisno od tega, kako živahno je dogajanje na zvezdi. Znanstvenik Ed Stone z inštituta Caltech je poudaril, da se bo v naslednjih mesecih dogajalo veliko, kdaj bi lahko satelit zapustil heliosfero pa ni jasno. »Nismo še tam. To je edino, kar lahko zatrdim z gotovostjo.«
Od leta 2007 satelit potuje skozi zunanjo plast heliosfere, ki je ogromen prostor okoli Sonca in planetov, kjer je še čutiti vpliv naše zvezde, saj je napolnjen s Sončevim vetrom in je prežet z medplanetarnim magnetnim poljem, ki izvira iz Sonca. Znanstveniki že dlje časa čakajo, kdaj bo naletel na heliopavzo, to je mejo med heliosfero in medzvezdnim prostorom.
Od konca avgusta je instrument za merjenje kozmičnega sevanja zazanal petodstotno povečanje v količini kozmičnih žarkov, ki so dosegli plovilo v primerjavi z začetkom avgusta. Povečanje je zaznal tudi instrument za spremljanje nabitih delcev z nizko energijo. Kozmični žarki so delci visokih energij, ki izvirajo izven solarnega sistema. Heliosfera jih zaustavi, tako da znanstveniki menijo, da bodo v prihodnjih dneh in tednih zabeležili nadaljnjo povečanje, ko se bo satelit bližal magični meji. Pri JPL so spomnili, da je maja 2012 tudi Voyager 1 zaznal podobno povečanje žarkov, to je bilo tri mesece pred prehodom v medzvezdni prostor.
A ekipa, ki bdi nad satelitom, je opozorila, da povišane meritve niso trden dokaz, da je Voyager 2 ti pred heliopavzo. Ima namreč drugačno lokacijo v zunanji plasti heliosfere kot Voyager 1 in zaradi teh razlik je možno, da bo v medzvezdni prostor satelit vstopil v drugačni časovnih okvirih.
Velikost heliosfere ni natančno določena, saj nanjo vplivajo dinamične lastnosti Sončevega vetra in v 11-letnem ciklu aktivnosti se zmanjšuje in povečuje, odvisno od tega, kako živahno je dogajanje na zvezdi. Znanstvenik Ed Stone z inštituta Caltech je poudaril, da se bo v naslednjih mesecih dogajalo veliko, kdaj bi lahko satelit zapustil heliosfero pa ni jasno. »Nismo še tam. To je edino, kar lahko zatrdim z gotovostjo.«
Sorodni članki
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji