Stephen Hawking: Boga ni

»Nihče ne upravlja vesolja,« je ugotovil eden izmed največjih umov moderne dobe, marca ­preminuli teo­retski fizik Stephen Hawking. V posthumni knjigi Kratki odgovori na velika vprašanja (Brief Answers to the Big Questions), ki je izšla ta teden, ponuja bralcem razmišljanja o vprašanjih, na katera še čakamo prave odgovore. Smo sami v vesolju? Kaj je naš namen? Bo umetna inteligenca naša poguba? In seveda, ali obstaja(jo) bog(ovi)?

Njegovi odgovori niso presenetljivi, o njih je s srcem in glavo posvečen znanosti večkrat govoril. Pred leti je zavrnil možnost obstoja nebes, kot jih slikajo v nekaterih verah, češ da je to le »pravljica za ljudi, ki se bojijo teme«, še več, po njegovem ni življenja po smrti. »Vprašanje je, ali je način, kako se je vesolje začelo, izbral bog iz razlogov, ki jih ne razumemo, ali je bil način definiran z zakoni znanosti. Verjamem v zadnje,« piše.

Znanost ima prepričljivejše razlage

»Če sprejmete, tako kot jaz, da so zakoni narave določeni, hitro pridemo do vprašanja, kakšno vlogo bi tu imel bog,« je citat iz knjige, ki so jo po smrti dokončali njegovi svojci in kolegi. Hawking je vseskozi zagovarjal teorijo velikega poka, po kateri se je vesolje začelo iz ultragoste singularnosti, manjše od atoma, ker prostora in časa ni bilo. Iz tega so nastali materija, energija in prazen prostor, kar se je nato razvilo v današnje vesolje po zakonih, ki jih opisujejo znanosti. Fizik, kot tudi številni njegovi kolegi, je verjel, da lahko vse pojave razložimo z gravitacijskimi zakoni, relativnostno teorijo, kvantno mehaniko in nekaterimi drugimi znanstvenimi opisi.

»Če hočete, lahko te zakone imenujete 'bog', ampak to ni bog, ki bi ga lahko spoznali in mu postavili nekaj vprašanj.« Hawking nadaljuje razpredanje vloge boga pri začetku, da je nekdaj vseobsegajoča sila povzročila veliki pok. »Je bog ustvaril kvantne zakone, ki so omogočili veliki pok? Nočem užaliti verujočih, a mislim, da ima znanost prepričljivejše razlage od te, da vse prepustimo božanskemu stvarniku,« razmišlja in se dotakne razlage kvantne mehanike, po kateri najmanjši delci, kot so protoni ali elektroni, niso ne tu ne tam, ampak so lahko hkrati tu in tam ter povsod vmes. Ker je bilo vesolje pred 13,8 milijarde let veliko kot eden izmed teh subatomskih delcev, se je med velikim pokom najverjetneje obnašalo podobno.

»Vesolje v vsej prostranosti in kompleksnosti se je lahko preprosto pojavilo, ne da bi kršilo enega izmed znanih naravnih zakonov,« piše. Iz tega ne moremo izključiti, da je bog ustvaril singularnost in nato uveljavil kvantno mehaniko, da se je vesolje prikazalo, a Hawking tudi za to ponudi znanstveno razlago. Osredotoči se na zakone, ki veljajo v črnih luknjah, ki so tako goste, da iz njih ne uide nič, niti svetloba.



V črnih luknjah (mimogrede, Evropska vesoljska agencija je ob njegovi smrti proti najbližji črni luknji poslala signal z njegovim glasom) obstaja singularnost, to je po splošni teoriji relativnosti območje neskončne ukrivljenosti prostora in časa, ali drugače, čas tam ne obstaja. Tudi model velikega poka predvideva singularnost. Hawkingove misli, da pred velikim pokom čas ni obstajal, seveda niso nove. »Dogodki pred velikim pokom so nedefinirani, ker ni pogojev, da bi izmerili, kaj se je zgodilo pred tem. Ker dogodki pred pokom nimajo vidne posledice, jih preprosto lahko izvržemo iz teorije in rečemo, da se je čas začel ob velikem poku.«

V knjigi Hawking piše: »Našli smo nekaj, kar nima vzroka, saj ni bilo časa, da bi vzrok v njem obstajal. Zame to pomeni, da ni možnosti za obstoj stvarnika, saj ni bilo časa, v katerem bi stvarnik lahko obstajal.«

Klic človeštvu

Z zavrnitvijo ideje o obstoju božanske entitete Hawking ni hotel posegati v vero posameznikov. Knjiga je namenjena človeštvu. »Če jo moram povzeti, je to klic k enotnosti, k človečnosti, da se zberemo in soočimo z izzivi, ki so pred nami, ter si skupaj prizadevamo za iskanje rešitev,« je ob izidu knjige dejala njegova hči Lucy Hawking. Sin Timothy Hawking je nadaljeval, da je knjiga povzetek tem, s katerimi se je v karieri ukvarjal oče in o katerih so se pogovarjali pri večerji.

Slavni fizik, bil je velik kritik brexita in ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je tik pred smrtjo dejal, da je svet na robu velike spremembe, zato »nas prosi, da v prihodnost ne gremo slepi«, je dodala njegova hči. Najbolj ga je mučilo, kako razdeljeni smo postali in da smo izgubili sposobnost videti širšo sliko. Pa vendar knjigo mož, ki se je upiral zakonom amiotrofične lateralne skleroze, ki bi ga morala po prvotnih napovedih zdravnikov, ko so mu jo diagnosticirali pri 21 letih, ubiti v nekaj letih, sklene z optimizmom in hvaležnostjo, da mu je bilo namenjeno življenje, v katerem je lahko občudoval veliki načrt vesolja.

V zadnjem poglavju o oblikovanju prihodnosti piše: »Spomnite se pogledati navzgor v zvezde in navzdol proti svojim stopalom.«