Starship vzletel in pristal

Pri podjetju Spacex so izstrelili zadnjo različico prototipa nove rakete starship (zvezdna ladja) s serijsko številko 15. V nasprotju s prejšnjimi poskusi je svetleče plovilo, s kakršnim želi Elon Musk pristajati na Luni in Marsu, tudi uspešno pristalo. Pred tem so se namreč štiri rakete razletele ob stiku s tlemi oziroma so se po pristanku prevrnile. Tokrat ognjevitega konca ni bilo in SN15 se je nadzorovano in brez večjih težav spustil na pristajališče v Spacexovem vesoljskem kompleksu v Boca Chici v Teksasu.

Plovilo se je dvignilo deset kilometrov visoko, nato nekaj časa letelo horizontalno, v sklepni fazi se je obrnilo in vertikalno poletelo proti pristanku. »Nadzorni center Starbase (Zvezdna baza) je potrdil, kot lahko tudi vidite, da smo na tleh. Starship je pristal,« je zadovoljno pripovedoval inženir John Insprucker, ki je komentiral prenos dogajanja. Prvi mož podjetja, ustanovljenega pred 19 leti, Elon Musk je tvitnil, da je bil pristanek povsem po načrtih.



Podjetje je v teh dneh nanizalo kar nekaj uspehov: z dragonom so na Mednarodno vesoljsko postajo prepeljali štiri nove astronavte, drugo četverico so nato uspešno spravili tudi nazaj na Zemljo, kar je bil prvi nočni vodni pristanek po letu 1968, izstrelili so nove satelite starlink. Nasa je podjetje tudi izbrala, da s starshipom pristanejo na Luni, pogodba še ni podpisana, ker sta se preostala ponudnika – podjetje Jeffa Bezosa Blue Origin in Dynerics pritožila. Izbira je bila nenavadna, saj je običajno Nasa izbrala dva ponudnika, da si povečajo možnosti, da dobijo želeno, a tokrat menda ni dovolj denarja. Spacex je vsekakor do zdaj od omenjenih treh podjetij glede razvoja rakete, ki jo ponuja za pristanek na Luni, pokazal največ.



Musk se je posla, vrednega slabe tri milijarde dolarjev, vsekakor razveselil, saj razvoj raket stane. Starship financirajo večinoma iz lastnih sredstev. Pri podjetju se držijo načela razvoja: naredi, preizkusi, (uniči), uči se in ponovi. Gre za hitri pristop, prvi visoki polet prototipa SN8 je bil decembra.



Starship je sicer le zgornji del celotne konstrukcije, podjetje že sestavlja tudi nosilno raketo super heavy, ki bo prav tako pristajala vertikalno, a po zadnjih načrtih ne na pristajalnih nogah, ampak bi se raketa vrnila na vzletišče, kjer bi se nežno spustila na pristajalni stolp.



Celotna vesoljska ladja bo sestavljena iz dveh glavnih delov – 50 metrov visoke stopnje starship, ki bo v celoti večkratno uporabna, lahko se jo oblikuje za prevoz ljudi ali pa za tovor; in 70 metrov visoke nosilne rakete super heavy (za primerjavo: falcon 9 je visok 70 metrov in ima premer 3,7 metra). Starship ima premer devet metrov. Tudi nosilna raketa bo večkratno uporabna. V nizkozemeljsko orbito bo raketa sposobna ponesti več kot sto metričnih ton tovora, kar je več kot katerakoli trenutno delujoča raketa na svetu (podobno nosilnost je imela legendarna raketa saturn V). Obe stopnji bosta opremljeni z novo generacijo Spacexovih motorjev raptor. Končna različica starshipa bo imela šest motorjev, super heavy pa okoli 30. Raptorje poganja metan, medtem ko motorje merlin, s katerimi so opremljeni falconi, poganja raketni kerozin.