Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Znanoteh

SpaceX rekordno petič, priprave vege in DNK skrivnostnih Kumranskih spisov

Izbor nekaterih novic s področja znanosti.
Falcon 9 FOTO: Joel Kowsky/AFP
Falcon 9 FOTO: Joel Kowsky/AFP
Saša Senica, Miha Pribošič
4. 6. 2020 | 09:15
4. 6. 2020 | 12:54
9:52

Spacexova raketa poletela in pristala petkrat


Po uspešnem koncu tedna in izstrelitvi dragona, Spacex nadaljuje nameščanje satelitov Starlink v nizkozemeljsko orbito. Danes zgodaj zjutraj po našem času so izstrelili raketo Falcon 9 – njena prva stopnja je z današnjo misijo skupno poletela že petič, na njej pa 60 satelitov. Pred tem je buster v orbito dvakrat uspešno dostavil paket starlinkov, satelite Next in kanadski komunikacijski satelit.

To je že druga raketa, ki je poletela petkrat, a tokrat je prva stopnja tudi uspešno pristala.



Marca je namreč raketi zaradi čistila v motorju ta zatajil na poti proti orbiti, odprave starlinkov to ni ogrozilo, ni pa mogla pristati na morski ploščadi.

V današnji odpravi je raketa pristala na ploščadi »Just Read the Instructions«, ki so jo dlje časa popravljali. Druga ploščad »Of Course I Still Love You« je pred dnevi v pristanišče pripeljala raketo, s katero je poletel dragon za človeško posadko.

Skupno je podjetje Elona Muska v orbito postavilo že 482 satelitov, ki jih astronomi ne marajo, saj kvarijo opazovanja z Zemlje. A to je le peščica od načrtovanih 12.000 satelitov v prvi fazi, ki bodo po svetu omogočali dostop do interneta. Z 800 sateliti bi že lahko ponudili srednje dobro pokritost, ki bi lahko začela delovati konec letošnjega leta.



Musk je sicer obljubil, da bodo satelitom dodali prevleko, da se bodo manj bleščali. Še 80 satelitov bo prve generacije, nato pa bodo astronomskim opazovanjem bolj prijazni.


Priprave na izstrelitev vege že tečejo


Sestavljanje rakete vega, ki bo v orbito ponesla naša dva satelita. Foto Jm Guillon Delo
Sestavljanje rakete vega, ki bo v orbito ponesla naša dva satelita. Foto Jm Guillon Delo
Na evropskem izstrelišču v Francoski Gvajani so stekle priprave na izstrelitev rakete vega, ki bo 19. junija v orbito ponesla 53 mikro- in nanosatelitov, med temi naša satelita Trisat in Nemo HD. Gre za prvi tak polet evropske rakete, da je v tovoru več različnih plovil, ki sta ga podprli tako evropska vesoljska agencija kot evropska komisija.

Vesoljsko podjetje Arianespace upa na uspešno odpravo in nadaljnje pridobivanje poslov, saj je povpraševanje na trgu majhnih satelitov vse večje. Italijanska družba Avio, ki tudi gradi raketo vega, je razvila koncept, sistem razpršitve satelitov iz sestavljene konfiguracije pa je plod skupine podjetij SAB Aerospace. Sistem je prilagodljiv, da lahko vanj namestijo mikrosatelite in tako imenovane kockaste satelite(CubeSats), ne veliko večje od škatle za čevlje. Tokrat bo v tovornem delu rakete sedem mikrosatelitov, težkih od 15 do 150 kilogramov, in 46 kockastih. Postavljanje konfiguracije za odpravo VV16 se je začelo že februarja, vendar so se nato dela ustavila zaradi pandemije covida-19.


 

Še dva dneva tedna Kemijskega inštituta


Kemijski inštitut je petič pripravil dogodke in prireditve, s katerimi se predstavlja splošni javnosti, tokrat razmeram primerno večinoma po spletu. Prireditev, ki so jo poimenovali Teden Kemijskega inštituta, se izteka, a ostala sta še dva dneva, ko lahko prek spletnih platform sodelujete na predavanjih in predstavitvah. Danes ob 10. uri bo imel dr. Matej Huš predavanje Od atomov do reaktorjev: večnivojsko modeliranje v katalizi. Ob 13. uri je organizirano omizje s temo Tujci v slovenskem akademskem in znanstvenem okolju, na katerem bo 15 udeležencev sodelovalo v živo, drugi pa se mu lahko pridružijo prek spleta. Ob 14.30 bo stekla spletna razprava o koristnih plateh ogljikovega dioksida. V petek ob 14.30 so pripravili spletni ogled laboratorija Moderni baterijski sistemi, ob 18. uri pa bo še odprtje razstave umetniških del Darka Golje.
 

Analize DNK Kumranskih rokopisov


Kumranski rokopisi, ki so jih odkrili med letoma 1947 in 1956 v jamah v bližini Kumrana na Zahodnem bregu, so za znanstvenike še vedno velika uganka. Na več kot 25.000 zvitkih oziroma delcih usnja so popisane nekatere biblične zgodbe, verske prakse in pesmi. Znanstveniki so bili pred veliko sestavljanko, ki ji manjka na tisoče koščkov, da bi jih razumeli. Da bi našli njihov izvor, so zdaj opravili tudi podrobno analizo DNK. »Biološki material, na katerem je rokopis, lahko veliko pove,« je za Guardian dejal Noam Mizrahi s telavivske univerze. Iz 26 delcev so pridobili mitohondrijsko DNK, ki razkriva, da je 24 koščkov iz ovčje kože, dva pa iz goveje.

Delec Kumranskih spisov. FOTO: Menahem Kahana/AFP
Delec Kumranskih spisov. FOTO: Menahem Kahana/AFP


Zadnji podatek govori, da del rokopisov ni nastal v okolici Kumrana, ker tamkajšnja puščava ni primerna za gojenje goveda, prav tako ni dokazov o strojenju kože teh živali v Kumranu, je pojasnil Mizrahi, vodja študije, objavljene v reviji Cell. Strokovnjakinja za rokopise Ira Rabin z nemškega inštituta za raziskave materialov je komentirala, da študija DNK ne prinaša novih razkritij, saj že dolgo vedo, da nekaj zvitkov ni nastalo v Kumranu. Matthew Collins z univerze v Chestru pa je za Guardian dejal, da analiza DNK lahko razkrije, ali je šlo za živali iste črede, seveda pa to ne pove ničesar o tem, kje so usnje popisali.
 

Skupinski trans poslušalcev in izvajalcev


V raziskavi o vplivu glasbe na poslušalce in izvajalce, objavljeni v reviji NeuroImage, so prišli do ugotovitve, da se možganske aktivnosti obiskovalcev koncerta in glasbenikov sčasoma poenotijo –​ kot se uskladijo v gibanju, ploskanju ali pripevanju, tako se sinhronizirajo tudi njihovi nevronski signali. Ugotovili so še, da bolj ko občinstvo uživa v koncertu, višja je stopnja sinhroniziranosti možganske aktivnosti. Koherenca je bila skoraj zanemarljiva ob prvih taktih skladbe, proti koncu pa največja, kar si raziskovalci razlagajo tako, da poslušalci potrebujejo nekaj časa, da razumejo glasbeni vzorec in kasneje lahko v njem bolj uživajo, saj postane bolj predvidljiv. Ta ugotovitev je v nasprotju z nekaterimi drugimi študijami, ki so ugotavljale, da je uživanje v glasbi povezano s presenečenjem oziroma nepričakovanimi glasbenimi frazami. Morda se odgovor skriva v predznanju ali glasbeni razgledanosti.
 

Spužve za shranjevanje CO2


Raziskovalci z Monasheve ​univerze v Avstraliji so razvili nanokompozitni material, ki je za več kot 30 odstotkov energetsko učinkovitejši pri zajetju in shranjevanju ogljikovega dioksida od doslej znanih postopkov. Gre za kovinsko-organski porozni material, ki plin lahko zajema iz različnih medijev, tudi neposredno iz zraka.

FOTO: Neki
FOTO: Neki


Takšni nanokompoziti imajo največjo skupno površino od vseh znanih materialov in so tako porozni oziroma naluknjani, da ima ena čajna žlička takšnega materiala površino nogometnega igrišča. Poleg zmanjševanja izpustov je zajem toplogrednih plinov iz ozračja ena od bolj obetavnih oblik boja proti podnebnim spremembam, a za zdaj so takšne tehnike še energijsko potratne. Avstralski raziskovalci, ki so študijo objavili v reviji Cell Reports Physical Science, trdijo, da je njihova metoda poceni in da lahko zajemajo ogljikov dioksid iz ozračja že s pomočjo sončne energije.
 

Rover z vrhunskim sistemom za zbiranje vzorcev


Rover Perseverance bodo na raketi Atlas V podjetja United Launch Alliance (ULA) proti Marsu izstrelili 17. julija ob 15.15 po našem času s Cape Canaverala. Rover bo raziskoval geologijo sosednjega planeta in iskal znake morebitnega nekdanjega življenja. Laboratorij na kolesih, velik kot manjši avto, je opremljen z najbolj kompleksnim, sposobnim in najčistejšim mehanizmom za zbiranje vzorcev, ki je bil sploh kdaj poslan v vesolje, so sporočili iz Nasinega Laboratorija za reaktivni pogon (JPL).



Konec maja so namestili še zadnje cevi tega sistema za zbiranje vzorcev, ki jih bo rover puščal po površju, naslednja Nasina odprava na Mars pa jih bo prinesla domov. To naj bi se zgodilo po letu 2030. Pri JPL so pojasnili, da bi rover lahko dojemali kot enega samega robota, a je pravzaprav več robotov v enem. Sistem za jemanje vzorcev je na ospredju roverja, najbolj vidna je robotska roka; drugi robot je kot nekakšen krožnik, ki bo vrtal v površje; tretji pa je kratka, pol metra dolga ročica (znana kot roka T. rexa), nameščena na spodnjem delu roverja, in bo pobirala izvrtane vzorce.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine