Sonda, ki je prva od blizu videla pekel Venere

Nasa predlaga novo odpravo do Venere, naše peklenske sosede, ki je nazoren primer pobeglega učinka tople grede. Ogljikov dioksid in vodna para zadržujeta vso toploto, zato temperature na površju in v atmosferi presegajo 400 stopinj Celzija. Žal je možno, da bi se to zgodilo tudi Zemlji.



Prva sonda, ki je obiskala Venero, je bila Mariner 2 leta 1962, s čimer je ta postal tudi prvo plovilo z uspešnim obletom drugega planeta. Pravzaprav sta obstajali dve identični sondi, a Mariner 1 je zaradi napake na raketi zgorel kmalu po izstrelitvi 22. julija 1962. Izkazalo se je, da je računalniška koda zaradi tipkarske napake raketi pošiljala napačne ukaze, zato so to 293 sekund po izstrelitvi namerno razstrelili.



Mariner 2 pa je 27. avgusta uspešno poletel s Cape Canaverala in se 14. decembra 1962 Veneri približal na (le) 34.773 kilometrov, čeprav se je na poti zgodilo več nepravilnosti. Kljub zelo kratkemu srečanju je sonda potrdila, da je na površju ekstremna vročina, da pa obstaja hladnejša plast oblakov. Danes vemo, da je temperatura na površju 462 stopinj Celzija. Sonda je potrdila, da je na Veneri visok zračni tlak, kar je pripomoglo k temu, da so bila ruska plovila, ki so pristajala na površju, med njimi Venera 13, uničena v nekaj minutah. Mariner je še potrdil, da se planet okoli osi vrti v nasprotni smeri kot Zemlja (od zahoda proti vzhodu).

Mariner, dolg le meter, se je napajal prek solarnih panelov, za rezervo je imel še baterijo. Gotovo pa mu je manjkala kamera. Med oblikovalci sonde je bil tudi astronom Carl Sagan, ki je desetletja pozneje priznal, da je bila to napaka.



Zadnjič se je Mariner oglasil 3. januarja 1963, a menda še vedno kroži nekje okoli Sonca. Nasa točne lokacije ali ne pozna ali pa je ne izda javnosti.