Neomejen dostop | že od 9,99€
Sredi prihodnjega leta bo v Evropski organizaciji za jedrske raziskave (Cern) zaplapolala tudi slovenska zastava, naša država bo namreč postala polnopravna članica te organizacije, ki išče odgovore na nekatera temeljna vprašanja o vsem, kar nas obdaja. Polnopravno članstvo je zagotovo priznanje in utrditev položaja, ki ga ima Slovenija kot država v znanstveno-raziskovalni skupnosti, je poudaril državni sekretar na ministrstvu za znanost Jure Gašparič.
Zadnjih nekaj let ima naša država status pridružene članice. Pred kratkim pa je svet Cerna pozitivno ocenil pripravljenost Slovenije na polnopravno članstvo na podlagi poročila strokovne skupine, ki je v začetku letošnjega leta obiskala Slovenijo. Člani skupine so se srečali s predstavniki ministrstva, znanstvenoraziskovalne sfere, visokega šolstva in gospodarstva, je na novinarski konferenci povedal Gašparič.
Slovenija izpolnjuje vseh pet ključnih zahtev: ima močno znanstvenoraziskovalno osnovo na področju fizike delcev, tako na področju teoretične kot eksperimentalne jedrske fizike delcev, ima razvit inovacijski ekosistem, je dolgoročno finančno zavezana za podporo temeljnim raziskavam, obstaja obojestranska korist med Cernom in Slovenijo ter je dolgoročno zavezana k raziskovanju fizike delcev, je naštel državni sekretar.
Cern letos praznuje 70-letnico ustanovitve. Kot je spomnil Gašparič, so Cern ustanovili, da bi preprečili beg možganov v ZDA, hkrati pa so po drugi svetovni vojni želeli ustanoviti organizacijo, v kateri bi združeni iskali in našli odgovore na raziskovalna vprašanja. V Cernu deluje okoli 17.000 raziskovalcev iz več kot stotih držav, med temi že več kot pol stoletja sodelujejo tudi vrhunski slovenski raziskovalci, predvsem pri eksperimentu Atlas, na katerem so – poleg eksperimenta CMS – leta 2012 potrdili obstoj Higgsovega bozona. Znanost fizike delcev je ključna za razumevanje osnovnih gradnikov vesolja in temeljnih zakonov, ki urejajo naravo. Raziskave na področju fizike delcev prinašajo prebojne tehnologije, ki vplivajo na številne druge znanstvene discipline in industrije.
Glavne prednosti sodelovanja s Cernom so za raziskovalce uporaba infrastrukture, raziskovanje, pridobivanje novih izkušenj ter grajenje mreže povezav z raziskovalci iz drugih delov sveta. »Cernova infrastruktura bo tako postala tudi naša. Naš glas bo eden od 25 in bo odločal o nadaljnjih raziskavah ter razvoju ustanove. Na stežaj se bodo odprla vrata raziskovalcem, imeli bodo še več priložnosti. Poleg tega Cern spodbuja tudi inovacije,« je dodal Gašparič. Po njegovih besedah s Cernom sodeluje okoli 20 slovenskih podjetij.
Direktorica Cerna Fabiolla Gianotti ima zdaj mandat, da se z našo državo dogovori o podrobnostih, predvsem gre za finance, je nadaljeval. Letna članarina za polnopravno članstvo bo znašala 3,7 milijona evrov, pri tem bo Slovenija ob pridružitvi plačala še enkratni prispevek za solastništvo infrastrukture v višini 4,7 milijona evrov. Do zdaj je članarina znašala 70 odstotkov polnopravne, to je 2,6 milijona evrov. Svet Cerna bo končno poročilo predvidoma potrdil marca prihodnje leto, nato bomo morali sprejeti še zakon o ratifikaciji.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji