Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Znanoteh

Monumentalne naprave za najmanjše delce in največje skrivnosti vesolja

Kako deluje eksperiment Atlas? Kakšni so magneti v cevi pospeševalnika? In kaj pravzaprav v Cernu raziskujejo?
V eksperimentu Atlas (na fotografiji) in eksperimentu CMS so leta 2012 odkrili Higgsov bozon. FOTO: Sašo Dolenc

 
V eksperimentu Atlas (na fotografiji) in eksperimentu CMS so leta 2012 odkrili Higgsov bozon. FOTO: Sašo Dolenc  
22. 2. 2024 | 06:00
22. 2. 2024 | 10:53
17:17

V nadaljevanju preberite:

Štirideset metrov dolgi in 25 metrov visoki Atlas je največji eksperiment detektorja delcev za splošno uporabo v velikem hadronskem trkalniku (LHC), pospeševalniku delcev v Evropski organizaciji za jedrske raziskave (Cern) v Švici, kjer letos praznujejo 70 let delovanja. 

V LHC, ki je nameščen v 27 kilometrov dolg tunel pod švicarsko-francosko pokrajino, poustvarjajo razmere, kakršne so bile le nekaj sekund po velikem poku. »V notranjosti eksperimenta trči zelo veliko protonov. Pri tem nastanejo delci, ki v plasteh eksperimenta pustijo različne sledi,« pravi dr. Andrej Gorišek.

Da lahko iz trkov pridobijo novo znanje, morajo biti ti vse pogostejši, zato morajo trkalnik vseskozi posodabljati. Še dve leti bodo obratovali po trenutni shemi, nato bodo LHC ugasnili in ga tri leta nadgrajevali.

Si pa v Cernu želijo še večji pospeševalnik. Omogočal bi izjemno znanost, pravijo vodilni v Cernu. Izjemna pa bi bila tudi cena, vrednost projekta se namreč giblje okoli 20 milijard evrov. Zdaj strokovnjaki izdelujejo študijo izvedljivosti. Končna odločitev o gradnji naj bi padla okoli leta 2028.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine