Slovenija je majhna na Zemlji, a želi postati velika v vesolju

Vesoljski sektor je eden izmed najhitreje rastočih sektorjev, za katerega so značilni veliki multiplikativni učinki na gospodarsko rast in zaposlovanje, zeleni digitalni prehod in razvoj raziskovalne dejavnosti. Na gospodarskem ministrstvu so pripravili osnutek slovenske vesoljske strategije 2030, v kateri so zapisane usmeritve za slovensko vesoljsko industrijo in raziskovalne dejavnosti. Naša država si želi, da bi prihodnje leto postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije (Esa).

»Slovenija je po velikosti sicer majhna država, ampak želi biti velika v vesolju. To je bistvo naše strategije,« je na javni razpravi osnutka strategije poudaril državni sekretar na ministrstvu Matevž Frangež. »To je možno le, če bomo sledili dosedanjemu tempu. Prav zato smo se lani odločili, da skoraj podvojimo sredstva, ki jih vlagamo v Esine programe, da tako povečamo priložnosti za slovenska podjetja, da razvijajo nove produkte in rešitve za vesoljski sektor,« je povedal in dodal, da je »Esa ključna za nadaljnjo rast našega vesoljskega sektorja, močan vesoljski sektor pa lahko bistveno prispeva k povečanju dodane vrednosti celotnega slovenskega gospodarstva.« Slovenija je prispevek v Esine programe v letih 2022 in 2023 s treh milijonov povečala na 5,8 milijona evrov vplačil letno.

Strategija je eden izmed pogojev, da naša država postane polnopravna članica Ese, zdaj imamo status pridružene članice. »V strategiji zasledujemo cilje, ki smo jih zastavili že s pridruženim članstvom v Esi in z lanskim povečanjem finančnega prispevka v njihove programe. Je odraz, kaj delamo in kaj bomo delali v prihodnjih sedmih letih. Vse aktivnosti na ministrstvu pa vsekakor peljemo skupaj z gospodarstvom in akademskim sektorjem,« je pojasnila Tanja Permozer, vodja Slovenske vesoljske pisarne in vodja slovenske delegacije pri Esi.

Orjaški vesoljski trg dosegljiv tudi za Slovence

Nadaljevala je, da so slovenska podjetja in raziskovalne institucije prisotne v skoraj vseh vesoljskih segmentih. »Slovenija sodeluje v petih izbirnih programih in osnutek temu sledi. Osredotočamo se torej na programe splošna tehnologija, opazovanje Zemlje, človeške in robotske raziskave, znanstveni program Prodex in telekomunikacije. Naš gospodarski in akademski sektor moramo krepiti v smeri, da bo naše geografsko povračilo tudi po tem, ko bomo polnopravni člani, podobno zdajšnjemu. V Esi smo nadvse uspešni. Če ponazorim, za vsak evro, ki ga vložimo, od Ese dobimo 1,3 evra. Ko bomo polnopravni člani, bo ta vložek večji, za obvezni program zdaj plačujemo pol milijona evrov, potem bo članarina okoli dva milijona evrov. Prek znanstvenih programov bomo ta sredstva morali izkoristiti, kar pa ni enostavno. Vsekakor moramo izboljšati naše kapacitete na tem področju,« je razložila.

V javni razpravi o osnutku strategije večjih pripomb ni bilo, je dodala. »Bil pa je komentar, ki je upravičen. In sicer, kako privabiti čim več mladih v študijske programe, ki so povezani z vesoljem. S tem problemom se sooča celotna Evropa.«

V vesoljski sektor je treba vstopiti s pravimi razlogi in pravimi pričakovanji

Strategija je osnovana na analizi vesoljskega sektorja

Tanja Permozer je še pojasnila, da so osnutek strategije osnovali na analizi vesoljskega sektorja. »Kakšna podjetja imamo v Sloveniji, kakšni so naši cilji, kaj potrebuje Evropa? Vsekakor pa se na ministrstvu ne opiramo samo na Eso, ampak delujemo tudi bilateralno, predvsem z Nemčijo, Francijo in Italijo. Prihodnji teden gremo v ZDA, kjer bomo poskušali najti povezave med našimi in ameriškimi podjetji.« Kot je dodala, strategije ni bilo težko spisati, »težko bo povečati ekosistem, da bi v njem povezali še podjetja, ki niso neposredno vezana na vesolje. S tem področjem je sicer povezano vse, od proizvodnje hrane do novih materialov.«

Okrepitev sodelovanja z Italijo na področju vesolja

Osnutek strategije zajema obdobje od leta 2023 do leta 2030. Kot so poudarili na ministrstvu, se predlagana vizija glasi: »Slovenski prostor si prizadeva širiti meje znanja in inovacij ter navdihovati zeleno, digitalno in trajnostno prihodnost.« Iz tega pa izhaja misija: »Slovenija, ki se pozicionira kot dinamično vesoljsko gospodarstvo, želi spodbujati okolje, ki bo omogočalo inovacijski in tehnološki razvoj, da bi se tako povzpela med svojimi globalnimi tekmeci. Slovenska podjetja se zavedajo, da smo na prelomni točki, zato si prizadevajo za korak naprej pri njihovi uveljavitvi na mednarodnem prizorišču, tudi z uporabo lokalnega strokovnega znanja.«

V strategiji so oblikovali pet strateških stebrov za podporo razvoju sektorja. Trije stebri so namenjeni reševanju programskih prednostnih področij: vesoljske tehnologije, raziskovanje in proučevanje vesolja ter vesoljske aplikacije. Dva stebra sta bila opredeljena za krepitev dejavnikov ekosistema: spodbujanje izobraževanja na področju znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike med prihodnjimi generacijami ter širitev zmogljivosti Slovenije za podporo podjetništvu in razvoju programov za vesoljske inovacije.

»Z izvajanjem te strategije želi Slovenija: spodbujati in razvijati vesoljske tehnologije ter raziskave in razvoj, vključno z izkoriščanjem novih zmogljivosti na področju satelitskih komunikacij na Zemlji in zunaj nje; razširiti sodelovanje v odgovornih mednarodnih prizadevanjih za raziskovanje in raziskovanje vesolja ter nadalje razvijati znanje in tehnologije, ki omogočajo človeške in robotske raziskovalne misije; spodbujati razvoj in uporabo vesoljskih aplikacij za močnejšo komercialno in trajnostno prihodnost z uporabo tehnologij naslednje generacije; zagotoviti prihodnjo generacijo znanstvenikov in inženirjev s spodbujanjem izbire predmetov STEM in krepitvijo univerzitetnih učnih načrtov; spodbujati podjetništvo ter spin-offe univerz in raziskovalno-tehnoloških organizacij z namenskimi programi za vesoljske inovacije,« je zapisano v strategiji. Javna razprava o osnutku se zaključi 10. maja 2023.