»Vseskozi je treba skrbeti, da predstavljaš vrhunec tehnologije in da so inženirji prepričani, da je to njihova najboljša izbira.« Tako sodelovanje z Naso in drugimi največjimi igralci na vesoljskem trgu povzema dr. Jure Knez, predsednik in soustanovitelj zasavskega visokotehnološkega podjetja Dewesoft. Za vesoljske agencije in podjetja izdelujejo vrhunsko merilno opremo. Njihova strojna in programska oprema je ključna tudi pri vnovični odpravi človeka na površje Lune.

Dewesoft z ameriško vesoljsko agencijo sodeluje že od leta 2003. Knez pravi, da je bil »mali čudež«, ko so sklenili prvi posel, od takrat pa je zaradi trdega dela in inovativnosti trboveljskega podjetja sodelovanje z Naso vse bolj tesno.

Andrej Orožen, soustanovitelj podjetja, spomni, da so ob vstopu na velikanski vesoljski trg proizvajali le programsko opremo, ki so jo v ZDA zagotavljali proizvajalcem merilnih instrumentov. »Pri Nasi so prepoznali, da ima naša programska oprema velik potencial. Izdelali smo še nekaj dodatnih modulov za sprejem telemetrije in Nasi omogočili spremljanje podatkov v realnem času. Nato smo začeli proizvajati še lastne merilne instrumente za izstrelišča in tako dobili dovolj dobre reference, da se nam je odprl trg še pri japonski vesoljski agenciji, pa indijski, ruski in evropski,« opisuje Orožen in doda, da med drugim sodelujejo tudi s francoskim podjetjem Clemessy, hčerinskim podjetjem družbe Eiffage, s katerim zagotavljajo opremo za evropsko izstrelišče v Francoski Gvajani.

Raketoplani, SLS, Ariane 6 …

V trboveljskem podjetju so sprva izdelovali opremo za Nasine raketoplane, ki so jih leta 2011 upokojili, zdaj pa sodelujejo pri mogočni raketi Space launch system ali krajše SLS v okviru programa Artemis. Skoraj sto metrov visoka raketa je bila v zadnjih mesecih že večkrat tik pred tem, da pokaže vso svojo moč in naredi prvi korak, da se človek po pol stoletja vrne na površje Lune. Vendar se je pojavila kopica težav, od okvarjenih senzorjev, ki so zaznavali nepravilno ohlajanje motorjev, do iztekanja vodika in orkana Iana, zaradi katerega so raketo z izstrelišča odvlekli nazaj na varno v tako imenovano stavbo za sestavljanje raket. Orkan, ki je ponekod na Floridi povzročil opustošenje, je Kennedyjevemu vesoljskemu centru prizanesel in tudi raketa je ostala nepoškodovana. Pri Nasi zdaj načrtujejo, da bodo vnovič poskusili z izstrelitvijo sredi novembra.

Pri najbolj vznemirljivem delu vesoljskega poleta je ključna tudi Dewesoftova oprema tako na izstrelitveni ploščadi kot na prenosnem izstrelišču ter v nadzornem centru. Programska oprema zajema in prikazuje telemetrijske podatke. S programom DewesoftX operaterji v živo analizirajo podatke z izstrelitvene ploščadi in tudi same rakete SLS. V programu Artemis uporabljajo Dewesoftove merilne sisteme Sirius R8R, ki vsebujejo 64 analognih kanalov in industrijski računalnik.

»Vsak kanal je vhod za en senzor, in pri Nasi imajo okoli dvajset takšnih merilnih sistemov s 64 kanali,« razlaga projektni vodja Matic Lebar. »Za Naso je bila pomembna univerzalnost merilnega sistema, da imajo en sam tip modula, s katerim lahko merijo tok, napetost, temperaturo, pospeške, torej, da lahko na naše module priklopijo kakršenkoli senzor.«

»V merilnem svetu je ključno, da se vsi podatki shranijo, pa naj bo to pri izstrelitvi ali pri testiranju raketnega motorja. To namreč ogromno stane, in če se izgubi en sam podatek, je lahko to kar katastrofa,« je slikovit sogovornik. »Z analizo teh podatkov šele vidijo, ali je vse tako, kot mora biti.« Ko opremo predajo Nasi, je s tem delo trboveljskih inženirjev bolj ali manj končano, nimajo vpogleda v zbrane in obdelane podatke. »Poklicali bi nas, če bi šlo res kaj zelo narobe,« poudarja Lebar.

Po vzletu rakete je Dewesoftova oprema odgovorna za telemetrijo. »Strojna oprema na raketi je od drugih proizvajalcev, ki so za to certificirani, to je povsem drug rang naprav. Mi podatke, pridobljene prek satelitov, s programsko opremo dekodiramo v podatke, ki jih vidijo inženirji na zaslonih v nadzornem centru,« razlaga Lebar. Podobno sodelujejo pri razvoju evropske rakete Ariane 6, ki naj bi krstni polet doživela prihodnje leto. »Za testiranje rakete zagotavljamo strojno opremo na izstrelišču, v nadzornem centru pa programsko. Za nami so že trije uspešni testi,« pojasnjuje. »Veliko sodelujemo tudi z indijsko vesoljsko industrijo ISRO. V primerjavi s SLS je bil indijski posel za naš še kompleksnejši. Za ZDA zagotavljamo nekaj manj kot 1300 kanalov za senzorje, v Indiji več kot 2200. To pa zato, ker tam opremljamo celoten kompleks za testiranje raketnih motorjev.«

Delaj tisto, v čemer si res dober

Dewesoftovi merilni sistemi so ne le izredno natančni, saj ne sme prihajati do napak ali izgube podatkov, ampak tudi izredno vzdržljivi. »Prestati morajo šok ob izstrelitvi, vse tresljaje, vodo, vročino,« pravi Orožen. »Vse komponente izdelamo sami, razvojniki razvijejo elektroniko, v orodjarni ulijejo kose, v proizvodnji jih še do konca sestavijo. Ni žic, vse je enostavno sestavljivo na klik. Najnovejši modeli so sposobni zbrati kar 15 milijonov podatkov na sekundo. Naši modeli so univerzalni, za posamezno stranko pa jih lahko poljubno prilagodimo,« opisuje sogovornik. »Ko izdelujemo kak nov, a soroden izdelek, za končni produkt potrebujemo okoli pol leta. Če pa govorimo o povsem novih principih, razvoj traja približno dve leti,« še pravi in doda, da za opremo zagotavljajo sedemletno garancijo.

»Na vesoljskem trgu so spremembe počasne. Mora pa biti kakovost na najvišji ravni. Za izstrelitev rakete SLS smo že pred leti zaključili projekt, tako da zdaj ni nobenih popravkov. Vse rešitve so preizkušene,« pojasnjuje Knez in poudarja, da s strojno opremo ostajajo »na tleh«.

»Nekaj naših instrumentov je v vesolju, na kar smo ponosni, vendar je to zelo majhen in zelo specifičen trg. V Sloveniji imamo tudi za ta del specializirana podjetja, denimo Skylabs iz Maribora. Zdi se mi, da mora vsak delati tisto, v čemer je res dober, in v tistem segmentu ponujati najboljše rešitve,« poudarja predsednik Dewesofta.

Njihovi izdelki se bodo po Knezovih besedah v prihodnjih letih povsem spremenili. »Napredek tehnike je zelo hiter, nastajajo novi procesorji, novi ojačevalniki, pretvorniki. Po eni strani gre za povečanje zmogljivosti, po drugi za zmanjšanje porabe energije. Temu dogajanju moramo vseskozi slediti, da ostajamo v ospredju. Imamo srečo, da delamo neposredno s proizvajalci in razvijalci čipov in jih še pred uradnimi predstavitvami dobimo na testiranje, pravzaprav le tako lahko izdelujemo vrhunske izdelke.«

Kljub krizi in znakom ohlajanja gospodarstva bo letošnje leto za Dewesoft, ki opremo dobavlja tudi za avtomobilsko industrijo, energetiko in aeronavtiko, uspešno. »Od sredine lanskega leta se nam je število naročil precej povečalo. Dobili smo jih dvakrat več kot v istem obdobju lani in naš problem je, da ne moremo proizvesti toliko, kot bi stranke želele. Je pa dejstvo, da se zaradi energetske krize in višanja obrestnih mer gospodarstvo ohlaja, in na to moramo biti pripravljeni,« pravi Knez. »Naročila prihajajo z vseh trgov, ki jih pokrivamo, to so aeronavtika, avtomobilska industrija, distribucija in proizvodnja predvsem zelene energije. Geografsko gledano je bila v zadnjih letih za nas vodilna Evropa, letos pa krepko vodijo ZDA, kjer ni čutiti nobenega ohlajanja.«

Za uspeh so ključni zaposleni

»Povečanje števila naročil je v prvi vrsti posledica dobrega dela, odnosa do strank, strasti naših fantov in deklet. To je temelj, na katerem smo in bomo rasli. Letos bi lahko dosegli približno 30-odstotno rast, v povprečju na letni ravni govorimo o 20-odstotni. Težko je temu slediti tako z infrastrukturo kot zaposlenimi, a s tem nismo obremenjeni. Četudi podjetje ostane takšno, kot je danes, ne bom nič žalosten, toda videti je, da se bo obrnilo drugače,« pravi Knez.

Ekipa v podjetju je mlada, predana delu, čuti se pozitivno ozračje. »Tudi mi se srečujemo s pomanjkanjem kadra, a na srečo delamo na področju, ki je dovolj privlačno za vrhunske inženirje. Hkrati je to specifično področje. Inženirka ali inženir se mora priučiti našega posla, kar traja od enega do pet let. Gre za razmeroma dolg proces, v katerem pa ne govorimo ne slovensko ne angleško, ampak v nekakšnem tehničnem svahiliju merilnih sistemov. Ključni inženirji so tu že več let. To, da so zaposleni zadovoljni, da delajo, kar jih veseli, da za to postanejo strokovnjaki, je pogoj, ključ uspeha vsakega podjetja,« je jasen Knez, ki sodelovanje z razvojnimi laboratorij tako v vesoljskih kot avtomobilskih podjetjih opisuje kot najlepše izkušnje v življenju. »Za vsakega tehnika, ki se mu po krvi pretaka bencin, je to tisto, kar te obogati. V naših študentskih letih nismo imeli pojma o telemetriji, a imeli smo strast, pokazali smo željo in smo se naučili in prišli do današnjega vrhunskega nivoja.«