Kot družba cenimo, nagrajujemo in promoviramo znanje?

Dr. Maruša Gorišek je znanstvena sodelavka na Inštitutu za razvojne in strateške analize in asistentka na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu.

 

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Računalnik z dostopom do interneta. Po eni strani je to prednost, saj lahko delo opravljam skoraj kjerkoli. Po drugi strani pa, iz istega razloga, kdaj tudi slabost.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Raziskujem predvsem vlogo znanosti in znanja v sodobni družbi. To je seveda zelo široka tema, bolj podrobno pa bi lahko rekli, da me zanima, kako nam v času hitrega tehnološkega in znanstvenega napredka uspe to znanje izkoristiti v čim širšo družbeno korist. Sem spadajo vprašanja o družbeni vlogi znanstvenikov in ekspertov, njihovem odnosu s politiko in različnimi družbenimi skupinami ter vprašanje, koliko kot družba cenimo, nagrajujemo in promoviramo znanje, torej koncept meritokracije.

Zakaj imate radi znanost?

Ker lahko seže onkraj domnev, čustev in prepričanj ter, vsaj v teoriji, predstavlja trdno skalo opore pri osmišljanju (pre)kompleksnega sveta.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Živimo v času perečih problemov, s katerimi se bomo kot družba morali vse intenzivneje spoprijemati. Pomislimo lahko na nedavno pandemijo, na vedno bolj opazne okoljske spremembe, pa tudi družbene izzive, kot so demografske spremembe in staranje prebivalstva. Vsi ti izzivi močno vplivajo na ustaljene družbene sisteme, na naše navade in življenjski slog, kot ga poznamo. Jasno je, da za rešitev teh težav potrebujemo znanost in nova znanstvena odkritja. A domet teh odkritij je močno odvisen od širših družbenih okoliščin in povezan s kompleksnimi odnosi, ki vplivajo na to, ali bo družba ta odkritja prepoznala kot koristna in jih sprejela. Vprašanja o vlogi znanosti in njenem odnosu z drugimi družbenimi podsistemi, na primer politiko, so tako vse bolj aktualna in vsako novo spoznanje na tem področju lahko pripomore k temu, da se bomo z izzivi v prihodnosti spopadali boljše.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

Ko sem dobila mesto mlade raziskovalke.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Sem večkratna državna prvakinja in reprezentantka v curlingu. Tako skoraj ves prosti čas namenjam temu zimskemu olimpijskemu športu, ki je v Sloveniji na žalost še precej neznan. Kadar nisem na ledu, torej odgovarjam na vprašanja, ali je to »tisto, kjer pometaš«.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Zmožnost širokega in celovitega razmišljanja zunaj ustaljenih okvirov, nenehna radovednost in želja po odkrivanju novih stvari. Ter kanček norosti.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Če bo tako prelomno, da bo spremenilo tok zgodovine, se ga verjetno ne da napovedati. Morda pa se je že zgodilo in bomo učinke še videli. S tem merim predvsem na razvoj umetne inteligence v zadnjih nekaj letih.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Mislim, da ne. V zadnjem času je bilo dovolj izolacij za eno življenje.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Do nadaljnjega na jedrski.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Verjetno s katerim od velikih sociologov, morda s Pierrom Bourdieujem ali pa Ulrichom Beckom.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

V povezavi z mojim področjem morda za začetek knjigo The Death of Expertise: The Campaign Against Established Knowledge and Why it Matters avtorja Toma Nicholsa, ki tematiko predstavi kar poljudno in spodbudi razmišljanje. Kot protiutež temu pa prispevek Davida Runcimana, objavljen v Guardianu 1. maja 2018, z naslovom Why replacing politicians with experts is a reckless idea.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Težko rečem, da ljudje tega ne vedo, se pa gotovo premalo zavedajo povezanosti konceptov in pojavov s širšimi družbenimi okoliščinami. Prepogosto se pojave, probleme in dileme iz tujine, predvsem iz ZDA, nekritično prenaša v evropski ali slovenski prostor, brez razmisleka o okoliščinah, ki pripomorejo k tem pojavom. Na primer, razprava o meritokratskih elitah je nekaj povsem drugega v ZDA kot v Sloveniji. Pomislimo le na razlike v sistemu visokega šolstva in vplivu kapitala. Pomanjkanje tovrstne kritičnosti vodi v izgubo fokusa, zato spregledamo pereče probleme, vezane na naš družbeni kontekst.