Satelit Aeolus se poslavlja

Konec meseca bo Evropska vesoljska agencija (Esa) ugasnila vse instrumente satelita Aeolus, ki je bil prvi satelit za opazovanje vetra. Pred kratkim so sicer posodobili njegov laser in je v zadnjih mesecih deloval brezhibno, vendar ima satelit tudi vse manj goriva, vse bolj ga bičajo tudi delci, ki jih oddaja sonce, zato so se pri Esi odločili za konec odprave.

Ta je bila vsekakor zelo uspešna, s satelitom so pridobili podatke o vetrovnih vzorcih, podatki so bili uporabni tudi za natančnejše vremenske napovedi. Na spletni strani Ese so pojasnili, da so podatke uporabljali za izdelovanje vremenskih napovedi v različnih državah – od Francije, Nemčije in Velike Britanije do Indije. Ko so zaradi pandemije prizemljili letala, je ta satelit zbiral manjkajoče podatke, da so bile vremenske napovedi še vedno natančne in zanesljive.

Pripomogel je tudi pri raziskavah aerosolov v zraku, še posebej tistih, ki jih izbruhnejo ognjeniki. Med drugim je spremljal izbruh vulkana Tonga januarja lani in izbruh vulkana Raikoke junija 2019. Pri tem so s podatki Aeolusa potrdili atmosferski pojav anticiklonalnih struktur. Silovit izbruh je steber pepela in žveplovega dioksida potisnil do stratosfere. Satelita Sentinel 5P in Calipso sta zaznala anticiklonsko gibanje oblaka žveplovega dioksida, Aeolus je to potrdil. Takšne samoobnavljajoče in dolgožive anticiklonalne strukture že dlje časa povezujejo z obsežnimi požari v naravi, stabilni vulkanski oblaki pa so redkeje zaznani in lahko nastanejo le v določenih pogojih. S satelitom so spremljali tudi, kako veter prenaša saharski pesek in kako ta vpliva na biokemijo oceanov.

Kot so še zapisali pri Esi, po 30. aprilu novih podatkov ne bo zbiral, bo pa arhiv še naprej prosto dostopen različnim raziskovalcem. V odpravi so sodelovali tudi slovenski strokovnjaki.

Satelit, ki ima rad veter

Satelit bo svoj dokončni konec dočakal v prihodnjih mesecih, ko ga bo potegnila gravitacija v atmosfero, v kateri bo razpadel in zgorel. Natančen časovni okvir bodo pri Esi še sporočili. »Moja zahvala gre vsem pri Esi in industrijskim partnerjem, ki so razvili in upravljali to edinstveno misijo,« je za spletno stran Ese povedal vodja odprave Tommaso Parrinello.

Peti satelit v floti zemeljskih raziskovalcev so izstrelili avgusta 2018. Opremili so ga z inovativnimi tehnologijami, da je lahko prečesaval ozračje in lovil podatke o vetrovih. Glavni instrument satelita je Dopplerjev vetrovni lidar, poimenovali so ga Aladin, ki je prvi takšen lidar v orbiti. Lidar oddaja kratke, močne pulze laserske svetlobe proti Zemlji v ultravijoličnem spektru. Delci v zraku, od vlage in prahu do plinov, odbijajo del svetlobne energije nazaj k sprejemniku. Zamik med oddanim in odbojnim signalom predstavlja smer vetra, hitrost in razdaljo, ki jo je veter prepotoval. Manj kot leto po izstrelitvi so morali prižgati nadomestni laser, v zadnjih mesecih pa so ju znova zamenjali. Satelit Zemljo obkroži 16-krat na dan, Aladin je v štirih letih in pol proti površju izstrelil več kot sedem milijard laserskih pulzov.

Ker je bila odprava zelo uspešna, so že odobrili odpravo Aeolus 2, ki jo bodo izstrelili v prihodnjih desetih letih.