Pogled na vreme iz vesolja

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

V meteorologiji uporabljamo veliko različnih instrumentov. Marsikaterega vsi dobro poznamo, na primer termometer. Zaradi potrebe po vedno bolj kakovostnih napovedih vremena in razumevanju osnovnih procesov v atmosferi so potrebe po kakovostnih meritvah v atmosferi vedno večje. To zahteva gradnjo veliko bolj kompleksnih instrumentov, kot je vrsta različnih interferometrov, pritrjenih na satelite, s katerimi med drugim lahko ocenimo polje temperature v atmosferi. Projekt, pri katerem sem trenutno zaposlen, se ukvarja z uporabo opazovanj zelo zanimivega instrumenta, lansiranega na satelitu Aeolus leta 2018. Instrument v lasti evropske vesoljske agencije je prvi, ki je zmožen merjenja vetra globalno iz vesolja prek merjenja gibanja molekul in aerosolov v spodnjih plasteh atmosfere. Lahko bi rekel, da ob tem instrumentu preživim največ časa.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Operativni modeli za numerično napovedovanje vremena rešujejo sistem parcialnih diferencialnih enačb. Te opisujejo časovne in krajevne lastnosti temperature, tlaka, vetra in vlage v ozračju. Reševanje tega sistema enačb zahteva začetne in robne pogoje. V zelo poenostavljeni sliki lahko to razumemo takole: za napoved vrednosti spremenljivk čez eno uro moramo najprej poznati stanje teh spremenljivk v tem trenutku (začetni pogoj) in njihove vrednosti na robovih sistema (to je na primer temperatura tal). Za pripravo takšnih začetnih pogojev uporabimo opazovanja. Glavni cilj mojih raziskav je razumeti, kakšen vpliv imajo nova opazovanja satelita Aeolus na vremensko napoved. Ker je to prvi satelit te vrste, bodo ti rezultati najbolj pripomogli h gradnji novega, bolj učinkovitega instrumenta.

Zakaj imate radi znanost?

Uživam v dejstvu, da lahko vsak dan počnem kaj novega in da to lahko vpliva na nekaj večjega od mene.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Mislim, da izboljšanje razumevanja okolja, v katerem živimo, samo po sebi kaže, kako pomembno je naše delo. Čeprav sem sam le delček velikega sistema raziskav, verjamem, da ima moje delo predvsem dolgoročni vpliv. Konkretno: s prispevkom k izboljšanju vremenske napovedi se lahko bolj učinkovito prilagodimo ekstremnim dogodkom, ki so za nas lahko zelo nevarni.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?

Nekako me je pot vodila do tu, kjer sem zdaj. Zares sem se odločil, da bi počel, kar počnem danes, v zadnjem letniku fakultete. Tudi zato, ker sem dobil priložnost pri doktoratu pod mentorstvom prof. dr. Nedjeljke Žagar in sem bil pravzaprav od začetka svoje raziskovalne poti vpet v razvoj instrumenta Aeolus.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Trenutno nimam prav veliko prostega časa. Kar ga imam, ga posvetim svojemu dekletu in učenju francoščine, obožujem pa tudi kuhanje. Glede na to, da zdaj živim v Franciji, se za konec tedna ponavadi odpravim na izlet, če je le čas.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

V našem poklicu je pomembna vztrajnost. Velikokrat namreč naletimo na rezultate, ki niso po pričakovanjih, in je treba začeti od začetka ali pa popolnoma spremeniti pristop.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Menim, da vsako znanstveno odkritje vpliva na tok zgodovine. Eden izmed projektov, ki lahko vodi do veliko sprememb, je prav gotovo zaključek gradnje največjega fuzijskega reaktorja Iter na jugu Francije. Če bo projekt uspešen, bo to velikanski korak naprej tudi z vidika emisij ogljika, torej problema podnebnih sprememb.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Potovanje na Mars me sicer ne zanima, me pa zanima, kako bo potekal prvi odhod na ta planet in kakšen niz dogodkov bo to sprožilo v prihodnosti.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Mogoče na fuzijo.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

To vprašanje je lepa priložnost, da predstavim nekoga, ki ni širše znan. Dandanes veliko uporabljamo različne računalniške programe, tako za delo kot v prostem času. Za prvo »programerko« v zgodovini velja Ada Lovelace. Poznamo jo tudi pod psevdonimom miss Byron, saj je bila hči lorda Byrona. Po njej se imenuje programski jezik, ki sem ga nekaj časa uporabljal. Mislim, da bi jo bilo zanimivo spoznati.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Zahtevo slovenskih raziskovalcev za sprejetje takojšnjih ukrepov za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, ki je dostopna na spletni strani www.meteorolog.si. Zanimiva knjiga pa je Weapons of math destruction avtorice Cathy O’Neil, ki na nizu zanimivih, resničnih in kdaj precej brutalnih primerov pokaže obsežnost problema matematičnih algoritmov, s katerimi si želimo izboljšati življenje. Knjiga je zelo aktualna, saj digitalna obdelava podatkov in njihova uporaba zadevata vse vidike našega življenja.