Satelit, ki ima rad veter

Aeolus (misija je dobila ime po grškem bogu vetra, v slovenščini Eol) je prvi satelit, ki meri veter iz vesolja, in sicer z laserskimi žarki prečesava veter od tal do višine 30 kilometrov. Poleg boljšega razumevanja atmosferskih procesov odprava omogoča tudi bolj kakovostne napovedi vremena. Glavni instrument satelita je Dopplerjev vetrovni lidar, poimenovali so ga Aladin, ki je prvi takšen lidar v orbiti.

Lidar oddaja kratke, močne pulze laserske svetlobe proti Zemlji v ultravijoličnem spektru. Delci v zraku, od vlage, prahu do plinov, odbijejo del svetlobne energije nazaj k sprejemniku. Zamik med oddanim in odbojnim signalom predstavlja smer vetra, hitrost in razdaljo, ki jo je veter prepotoval. Ob vsaki orbiti satelit podatke pošlje v center na Svalbardu na Norveškem. Aeolus je peta od Esinih misij za preučevanje Zemlje, ki so ali še proučujejo njeno gravitacijsko polje (GOCE – odprava se je končala leta 2013) in magnetno polje (Swarm), vlažnost tal in slanost morij (SMOS) ter spreminjanje debeline morskega in kopenskega ledu na tečajih (CryoSat-2).

Bog vetra iz orbite na pomoč meteorologom

Vsekakor je odprava dokazala uporabnost tehnologije in njeno vrednost za znanost, posredovala pa je tudi veliko podatkov o temperaturi in vlažnosti zraka, s čimer se povečuje količina podatkov, pomembnih za napovedi, so poudarili pri Esi. Prav tako je satelit raziskoval nenavadnosti polarnega vorteksa nad tečajem, ki vpliva na širjenje polarnega zraka nad nekatere predele na severni polobli.

V odpravi sodelujejo tudi slovenski znanstveniki, med drugim strokovnjaki z Univerze v Novi Gorici. »Z Eso smo sodelovali lani in letos. Na Zelenortskih otokih smo izvedli meritve pod satelitom Aeolus,« pravi prof. dr. Griša Močnik, vodja centra za raziskave atmosfere. »Aeolusov signal je svetloba, ki se sipa nazaj iz mešanic aerosolov nad Atlantikom. Med delci prevladuje saharski pesek. Naše meritve okoli 3000 metrov nad morjem so validacijske oziroma kalibracijske meritve teh aerosolov,« pojasnjuje. Poleg tega podatke tudi obdelujejo in so podlaga za prihajajoče znanstvene članke.

Kot so sporočili iz Ese, ravno te dni Aeolus doživlja posodobitev oziroma menjavo delovanja laserjev. Po dobrem letu so namreč zaradi težav z energijo preklopili z laserja A na laser B, zdaj preklapljajo v obratni smeri, to pa bo odločalo tudi o tem, koliko časa bo satelit še deloval. Predvideno triletno življenjsko dobo je že presegel.