S pomočjo DNK smo na novo napisali človeško zgodovino

V nadaljevanju preberite:

Jean-Jacques Hublin in Eske Willerslev sta dva od štirih znanstvenik, ki so v švicarskem zveznem parlamentu v Bernu prejeli eno največjih znanstvenih nagrad na svetu. Ob listini Balzanove nagrade za leto 2023 je vsak od nagrajencev prejel 750.000 švicarskih frankov, od katerih mora vsaj polovico vložiti v nadaljevanje raziskav, za katere je nagrajen.

Jean-Jacques Hublin, nagrajenec za paleoantropologijo, se je rodil leta 1953 v Franciji. Je avtor 350 znanstvenih člankov in ducata knjig. Raziskoval je v številnih krajih Afrike (Maroko, Etiopija, Alžirija) in Evrope (Francija, Bolgarija). Njegove ugotovitve so močno spremenile pogled na človeško zgodovino, še posebej odkritje ostankov najstarejših predstavnikov vrste Homo sapiens, najdenih v Afriki, na lokaciji Džebel Irhud. Zgodovina neandertalca in modernega človeka ter njuna interakcija sta njegovi glavni raziskovalni temi. Hublin je bil ustanovitelj in vrsto let direktor oddelka za evolucijo človeka na Inštitutu Maxa Plancka za evolucijsko antropologijo v Leipzigu, kjer je zdaj zaslužni profesor. Od leta 2021 je redni profesor paleoantropologije na prestižni javni visokošolski ustanovi College de France v Parizu. Bil je eden od ustanoviteljev in prvi predsednik Evropskega društva za proučevanje človeške evolucije (ESHE), ki deluje od leta 2011.

Eske Willerslev (rojen leta 1971 na Danskem), nagrajen za pionirske raziskave starodavne DNK in evolucije človeka, je profesor ekologije in evolucije na Univerzi v Cambridgeu v Združenem kraljestvu ter profesor evolucije na Univerzi v Københavnu na Danskem. Hkrati je direktor Centra odličnosti za starodavno okoljsko genomiko in direktor Geogenetskega centra Fundacije Lundbeck na Univerzi v Københavnu.