Pljučne bolezni spet v središču pozornosti

Z razmahom znanja o molekularni biologiji in sorodnih znanstvenih področjih je postalo jasno, da je napredek v medicini mogoč samo s tesnim sodelovanjem predkliničnih in kliničnih raziskovalcev ob bolnikovi postelji. Translacijske raziskave, ki odkritja temeljnih raziskav prenašajo v klinično uporabo, so postale nuja in stalnica v medicini. To velja tudi za pljučne bolezni, za pljučnega raka, kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB), astmo in druge, ki so eden vodilnih vzrokov smrti v svetu, z naraščajočim trendom.



Ugledni nemški znanstveniki Werner Seeger, Erika von Mutius, Klaus F. Rabe in Tobias Welte so se leta 2011 združili v inovativno mrežo, da bi izboljšali translacijske raziskave pljučnih bolezni, iz nje je nastal Nemški center za raziskave pljuč (NRP), v katerem je danes 28 partnerskih institucij. Vsem štirim navedenim znanstvenikom so v Bernu podelili Balzanovo nagrado za leto 2019. Pogovarjali smo se s tremi, Seeger pa je bil zadržan.

Rak pljuč, KOPB, pljučnica in druge pljučne bolezni so še vedno med večjimi ubijalci. Kakšne so razmere v Nemčiji, kar zadeva pljučnega raka?

Zdaj lahko
občutno
podaljšamo
življenje,
tudi za več let.

Klaus F. Rabe

Klaus F. Rabe je medicinski direktor bolnišnice Grosshansdorf.
Fotografije Balzanov sklad

Rabe: Po podatkih nemškega društva za boj proti raku v Nemčiji vsako leto odkrijejo 55.000 primerov raka pljuč, umre pa 46.000 bolnikov. Razlika žal ni velika, predvsem zato, ker je bila še nedavno življenjska doba po postavitvi diagnozi približno devet mesecev, morda eno leto. Vmes smo razvozlali mehanizme rasti nekaterih pljučnih tumorjev in nekaterim bolnikom, zlasti tistim z adenokarcinomom, zdaj lahko občutno podaljšamo življenje – tudi za več let. Upamo, da bomo lahko pljučnega raka spremenili v kronično bolezen. Veliko se dogaja tudi v imunski terapiji. Pljučni rak je eno od onkoloških področij, kjer je bil v zadnjih petih letih dosežen izreden napredek.
 

Od nekaterih bolnikov s pljučnimi boleznimi, resda precej redkimi, sem slišal, da so zdravniki potrebovali veliko časa, da so jim postavili diagnozo. To še vedno drži?

Welte: Za diagnosticiranje redkih bolezni je treba imeti zelo dobro diagnostično znanje. V medicini, tako kot pri mnogih drugih stvareh, najprej pomislimo na tisto, kar je bolj običajno. Pri redkih boleznih je večja težava terapija, predvsem zato, ker se vlaganja v raziskave in razvoj zdravil ne izplačajo. Tu se pokaže prednost velikih znanstvenih in medicinskih centrov, kakršen je naš. Nismo motivirani za uspeh na borzi, kot je to v farmacevtski industriji, ampak delamo v interesu bolnikov, za javni denar. Zato se lahko lotimo tudi redkih bolezni.
 

Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je ena izmed vse pogostejših bolezni v svetu in velik problem za zdravstvene sisteme.

Rabe: Tudi v Nemčiji imamo visoko incidenco KOPB. Eden od dejavnikov je rast povprečne starosti prebivalstva. Bolniki s KOPB imajo pogosto še druga kronična stanja, na primer kardiovaskularne bolezni. Bolniki živijo dlje tudi zaradi vse bolj učinkovite neinvazivne mehanske ventilacije. Po drugi strani pa v nasprotju z bronhialnim rakom ali hudo astmo ti bolniki še nimajo nove terapije z zdravili. Na NRP iščemo nove pristope v biološkem razumevanju KOPB. Bolezen skušamo diagnosticirati čim prej in jo zdraviti v zgodnji fazi, vendar to ni enostavno. Moramo priznati, da smo do zdaj imeli le omejen uspeh.

Tobias Welte vodi kliniko za pulmologijo na medicinski visoki šoli v Hannovru.

Welte: Pomembno vlogo je imel napačen pristop v sedemdesetih in osemdesetih letih. KOPB je veljal za eno bolezen, ki v vsakem primeru vodi do omejenega delovanja pljuč. Spregledali smo, da tobačni dim povzroči različne vrste bolezni: v nekaterih primerih pride do uničenja tkiva, v drugih pa se bolezen kaže kot vnetni proces. Zato moramo bolje razumeti različne oblike bolezni. Pri astmi se je to začelo pred petnajstimi, dvajsetimi leti.
 

Kaj pričakujete v raziskovanju astme?

Zdravje pljuč
je precej
odvisno od
otrokovega
razvoja.

Erika von Mutius

Von Mutius: V zadnjih letih smo ugotovili, da je zdravje pljuč precej odvisno od otrokovega razvoja. Odločilno obdobje za razvoj dejavnikov tveganja in zaščitnih dejavnikov so prva tri leta življenja, ko pljuča rastejo, ko imunski sistem dozori. Boljše razumevanje dogodkov v zgodnjem otroštvu nam bo omogočilo boljše razumevanje poznejšega razvoja bolezni in povečalo našo sposobnost terapevtske interference. Končni cilj je delovati preventivno, delovati v začetni fazi bolezni ali jo sploh preprečiti. Počasi nam postaja jasno, kako bi to lahko dosegli.
 

Katera je naslednja faza v razvoju vašega centra za raziskave pljuč?

Welte: Za začetek bi skromno povedal: pljučne bolezni so že dolgo podcenjene.
 

Ali ni bila tuberkuloza eden večjih javnozdravstvenih problemov več desetletij, vse do sredine 20. stoletja?

Welte: Že, ampak prav zato je bila pozornost usmerjena predvsem v to bolezen, druge pa so bile zapostavljene. Po ocenah je približno desetina vseh bolezni na svetu pljučnih. Hkrati vsote za raziskave še zdaleč niso tako visoke, kot so za nekatere druge skupine bolezni.

Rabe: Tudi Balzanova nagrada kaže, da je naš center vreden priznanja. Želim si, da bi znanstvena in klinična združenja drugih evropskih držav kritično analizirala naše dejavnosti in razmislila, ali bi morali kaj podobnega organizirati v svojih državah. Da bi na koncu lahko pomagali bolnikom, moramo imeti finančno in politično podporo ter pregovorno dolgo sapo.

Erika von Mutius je vodja inštituta za raziskave astme in alergij v Münchnu.

Von Mutius: Tudi jaz si želim, da bi se naša mreža okrepila. Razvili smo izredno sposobnost spoprijemanja s kompleksnimi boleznimi. Popolnoma se strinjam, da potrebujemo potrpljenje. Da smo razumeli genske napake cistične fibroze in naredili odlična zdravila, je trajalo skoraj trideset let. Upam, da ne bomo potrebovali toliko časa za številne druge bolezni. Pričakujemo, da se bo napredek pospešil, saj vemo veliko več, imamo hitrejše računalnike, hitreje izmenjujemo znanje, velike možnosti pa vidim v interdisciplinarnosti.