Raziskovalca po srcu definira otroška radovednost

Dr. Rožle Repič, mag. inž. les., je raziskovalec na Odseku za funkcionalne materiale in v Laboratoriju za kamen agregat in reciklirane materiale na Zavodu za gradbeništvo Slovenije. Nedavno je prejel Jesenkovo nagrado za najboljšega diplomanta doktorskega študija.

 

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najpogosteje uporabljam računalnik, a ne najraje. Pogosto uporabljam računalniški mikrotomograf, ki je v osnovi podoben bolj znanim medicinskim tomografom, le da je prilagojen za delo z materiali. Omogoča nam vpogled v notranjost materialov in struktur, pri čemer pa nam vzorca ni treba uničiti. V napravi na vrtljivo mizico vpnemo vzorec, ki se med zajemom posameznih posnetkov vrti. Računalniško posamezne posnetke združimo v 3D-model vzorca, ki ga v nadaljevanju podrobno analiziramo.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Ukvarjam se z lesom in lesnimi materiali s poudarkom na zaščiti lesa. Raziskujem obnašanje in trajnost lesa v določenih razmerah, vplive različnih obdelav lesa, na primer modifikacije, in kombiniranje metod za zaščito lesa. Poleg tega se ukvarjam z računalniško mikrotomografijo. Metoda je zanimiva za strokovnjake in znanstvenike iz vseh ved, zato je področje dela s to metodo zelo široko.

Zakaj imate radi znanost?

V svojem življenju sem zastavil veliko vprašanj, na mnoga je odgovorila znanost. Mogoče na katero izmed bodočih vprašanj lahko odgovorim jaz. Znanost me je pritegnila, ker je to pravi način iskanja odgovorov in ustvarjanja novega znanja.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Moje delo človeštvu prinaša znanje, rešitve in nove materiale v gradbeništvu in na drugih področjih. S tomografijo pa drugim ljudem omogočam vpogled v notranjost materialov. Novi materiali in tehnologije prinašajo nove možnosti tudi širše.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalec?

Nikoli, to se je kar zgodilo. Za zaposlitev po magisteriju me ni skrbelo, saj sem že delal v podjetju kot študent. Takrat me je somentor seznanil z možnostjo, da se zaposlim kot mladi raziskovalec na Zavodu za gradbeništvo Slovenije, in sem sprejel.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

To je težko vprašanje, počnem in zanimam se za res veliko stvari. Lesene izdelke izdelujem od nekdaj. Poleg lesa rad obdelujem vse vrste materialov, še posebej naravne. Ukvarjam se z lesom, kovinami, rogovino, usnjem, tudi s polimeri in še čim. V prostem času se ukvarjam z nabiralništvom, pripravo čajev in mazil ter šivanjem usnja. Rad kuham, popravljam stvari in preživljam čas na vrtu ali v gozdu. Ukvarjam se tudi s športnim streljanjem, a zadnje čase bolj rekreativno.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Pomembno je, da se znanstvenik lahko zbere, ima zdrave delovne navade, spremlja sodobne trende, je urejen in potrpežljiv ter dobro prenaša poraze. Rekel bi, da znanstvenika po srcu definira otroška radovednost. Če je otroku dovolj kratek odgovor staršev, je za znanstvenika značilno ravno obratno – natančno definiran odgovor, v katerem je jasno navedeno, kaj je še neznanega. Površnega odgovora ne sprejme, postavi pa serijo novih vprašanj. Dober znanstvenik dvomi.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Veliko je govora o umetni inteligenci, ta bo zagotovo spremenila način življenja in ga že spreminja. Vsekakor se veselim še drugih spoznanj in upam, da nas bodo vodila nazaj k naravi.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ne, res ne vem, kaj naj bi tam počel. Zame je na tem planetu več kot dovolj lepega in mislim, da se ga do konca življenja ne bom naveličal. Če pa nam bo uspelo naš planet uničiti, nas tudi Mars ne bo rešil.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Sonce, voda in veter verjetno ne bodo dovolj za naše vse večje potrebe, zato mislim, da bomo v prihodnosti videli kombinacijo različnih virov energije. Poleg biorafinerij se mi zdijo zanimivi še mali jedrski reaktorji, a imam nekatere dvome. Dobro bi bilo tudi razmisliti, kam in koliko energije pravzaprav vlagamo ter zakaj.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

S Charlesom Darwinom. Verjetno bi popila kar nekaj kave na tem srečanju.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Priporočam youtube, saj je dostopen vsem, tam najdem vse, kar me zanima, in še več. Mene osebno youtube navdihuje. Odlična je slovenska oddaja Ugriznimo znanost. Včasih sem tudi zelo rad prebiral revijo Science Illustrated. Glede knjig lahko rečem, da sem si veliko pomagal z različnimi priročniki. Za usvajanje nekega novega področja se mi zdi priročnik o določeni temi dobra izbira.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Med lesnimi vrstami so velike razlike v lastnostih, morda vas preseneti tale: kadar les iglavcev (smreke, bora, macesna ...) raste zelo počasi, je bolj gost, odpornejši in ima boljše lastnosti. Ravno obratno je pri venčasto poroznih listavcih, to so hrast, jesen, kostanj, robinija ... Pri teh vrstah ima les dobre lastnosti, kadar rastejo zelo hitro.