Jezik je ključnega pomena tudi za etično sobivanje človeštva

Maša Rolih je kot asistentka z doktoratom zaposlena na Inštitutu za jezikovne študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najpogosteje uporabljam jezikovne tehnologije oziroma delam z besedilnimi korpusi, večkrat pa se poslužujem tudi spletnih anket.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Moje delo obsega raziskave leksike različnih socialnih zvrsti jezika in diskurzov, trenutno pa se ukvarjam z analizo jezikovnih sredstev različnih besedil s pomočjo korpusnega jezikoslovja oziroma jezikovnih tehnologij, pri čemer me zanimata predvsem politični in medijski diskurz. Poleg tega poskušam s pomočjo korpusov oziroma besedilnih zbirk digitaliziranih umetnostnih besedil analizirati književna dela, predvsem tista, ki so obravnavana pri pouku slovenščine v srednji šoli, in njihovo besedišče, pri čemer je poudarek na razvijanju bralne pismenosti in s tem prepoznavanju jezikovnih sredstev za izražanje časa, prostora, vrednot in konfliktnih situacij, ki so razvidne iz umetnostnih besedil.

Zakaj imate radi znanost?

Znanost nam s pomočjo empiričnih analiz in objektivnega pristopa pomaga razumeti svet okoli nas in nas sili k razmišljanju, radovednosti in raziskovanju. Vse, kar vemo, je rezultat znanstvenih raziskav, človeški napredek v zgodovini pa v veliki meri temelji na napredku znanosti. Znanje raste z novimi idejami, več ko je znanja, več vprašanj se odpira.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Jezik je kot »orodje« za komunikacijo ključnega pomena tudi za etično sobivanje človeštva. Ima simbolno moč in skozenj se zrcalijo rasni, spolni, generacijski, verski ... stereotipi in predsodki. Sovražni govor je subtilno ali velikokrat celo neposredno izražen skozi medijski in politični diskurz, kar poglablja različne nestrpnost in razdvaja ljudi, raziskave jezika in prepoznavanje na primer elementov nasilnega govora so zato ključnega pomena.

Osredotočiti se je treba tudi na razvijanje jezikovne kompetence pri mladih. Ta je pogoj za digitalno in medijsko pismenost, ki sta v sodobnem času nujni. Z učinkovitimi orodji, kot so jezikovne tehnologije, in z vključevanjem novih medijev ter tudi jezikovnih elementov mladostniškega diskurza v jezikovni pouk lahko pri mladih spodbudimo zanimanje za jezik in razumevanje različnih vrst besedil ter jim damo občutek, da tudi sami gradijo jezik. Pozitivna jezikovna identiteta pri mladih pa je ključ do višjega obvladovanja različnih ravni jezika in s tem bolj suverenega izražanja v lastnem jeziku ter ustrezne jezikovne kompetence.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

Najverjetneje med pisanjem diplomskega dela, ko so me pritegnile različne jezikoslovne vsebine in možnosti raziskovanja jezika.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Zanimivo je relativno. Prepričana sem, da je lažje doseči zadostno raven kondicije za umsko delo, če je tudi fizična kondicija zadovoljiva, zato je šport del mojega vsakdana. Med tednom tečem, ob vikendih pa si najraje privoščim hribe. Sem pa že od mladih nog tudi knjižni molj in skoraj vsak večer preberem vsaj eno poglavje dobre knjige.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Odprtost, kritičnost, objektivnost.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Verjetno razvoj umetne inteligence, upam le, da bomo znali izkoristiti njene prednosti in se čim bolj izogniti njenim pastem ter se zavedati, da ni umetne inteligence brez naravne.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ne. Čeprav rada potujem, mislim, da ni nobene potrebe po tem, da človeška noga stopi prav povsod. Na Marsu pa najverjetneje ni ničesar, torej ne vidim razloga, da bi potovali tja.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Težko razpravljam o tem, ker se na to področje ne spoznam dovolj dobro, če pa se že moram odločiti, se mi najobetavnejša in najtrajnejša zdi jedrska fuzija.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z veseljem bi poklepetala z velikim jezikoslovcem in aktivistom Noamom Chomskim.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Knjige Znanje jezika: o naravi, izviru in rabi jezika Noama Chomskega, Handbook of the Neuroscience of Language Brigitte Stemmer in Harryja Whitakerja ter Jezik v zrcalu kultur Vesne Mikolič. Za reševanje jezikovnih zagonetk pa priporočam Jezikovno svetovalnico, dostopno na https://svetovalnica.zrc-sazu.si/.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

V družbi velikokrat opazim laično prepričanje, da jezikoslovci zgolj seciramo jezik in postavljamo knjižni zborni jezik na piedestal. Dejstvo pa je, da naše raziskovanje obravnava jezik kot večplasten, poleg tega je jezikoslovje izjemno interdisciplinarno, povezuje se tako z družboslovjem (na primer sociolingvistika) kot tudi z naravoslovjem (na primer nevrolingvistika) in IKT.