Raziskuje pristope za zaščito poljščin pred škodljivimi dejavniki

Dr. Mojca Juteršek je raziskovalka na Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo Nacionalnega inštituta za biologijo.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Pri delu najraje uporabljam gensko pištolo, s katero vnesemo genetski material v rastlinske celice. Pištolo napolnimo z naboji, ki vsebujejo mikroskopsko majhne delce zlata, na katere je vezana DNK. Za izstrelitev delcev iz nabojev uporabimo helij pod visokim pritiskom. Pospešeni delci predrejo celično tkivo, kjer se nato z njih sprosti DNK. Tako lahko v rastlinske celice vnesemo genome rastlinskih virusov s spremenjenim genetskim zapisom in proučujemo širjenje virusov po rastlini. To nam omogoča raziskovanje lastnosti rastlinskih virusov, ki so pomembne za razvoj bolezni pri rastlinah, in lastnosti rastlin, ki so pomembne za odpornost proti okužbam z rastlinskimi virusi.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Raziskujem različne pristope za zaščito poljščin pred škodljivimi dejavniki, kot so povzročitelji bolezni in stresni abiotski dejavniki (suša, vročina, poplave …). Pomemben del raziskav se osredotoča na rastlinski stresni odziv in iskanje genov, ki pomembno prispevajo k odpornosti rastlin in so zato tarče za žlahtnjenje odpornih sort poljščin.

Zakaj imate radi znanost?

Ker me zalaga z neskončno vrsto nerešenih problemov in dolgo vrsto načinov, kako bi jih lahko rešila. Majhen del sprva neobladljive poplave možnosti mi uspe razrešiti, kar mi je v veliko zadovoljstvo.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Zaradi podnebnih sprememb se povečuje pogostost ekstremnih vremenskih dogodkov in pospešuje širjenje škodljivcev ter povzročiteljev bolezni rastlin. Končni cilj naših raziskav je razvoj trajnostnih načinov zaščite poljščin, ki bi zagotavljali prehransko varnost brez prevelikih obremenitev za okolje.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

Za to karierno pot sem se odločila med raziskovalnim delom, ki sem ga opravljala med študijem biokemije. Takrat sem ugotovila, da je raziskovanje dobra mešanica natančnosti in organizacije, ki hkrati zahteva tudi veliko iznajdljivosti, prilagajanja, trenutkov navdiha in improvizacije, kar mi zelo ustreza.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Rada skrbim za svoje rastline in jih razmnožujem. Če imam čas, rada berem. Včasih pa mi je ljubo, da ne počnem čisto nič.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Vztrajnost in potrpežljivost sta zagotovo pomembni lastnosti, saj raziskovanje ni dejavnost, pri kateri bi bilo veliko priložnosti za takojšnje zadovoljstvo in potrditev po opravljenem delu.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Veselim se dne, ko bom to izvedela. Znanost je proces, pri katerem so prelomna odkritja pogosto rezultat velikega števila različnih spoznanj in inovacij. Odkritja niso statična in dokončna, saj se vedno še naprej razvijajo in nadgrajujejo. Družbeni razvoj pa tudi ni samo v rokah znanosti.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ne. Nisem ljubitelj zračnih plovil in negostoljubnih okolij. Mars bom raje občudovala na razglednicah, ki mi jih bodo poslali bodoči vesoljski popotniki.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Zelo pomembno vprašanje, na katero si ne bi drznila odgovoriti. Moje strokovno znanje ne sega na področje energetike. Verjamem, da imamo dovolj znanja za informirane odločitve, ki bodo v vsakem primeru vključevale nekaj negotovosti in ne bodo povsem brez negativnih vplivov.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Ne gojim posebnega občudovanja do določenega znanstvenika ali znanstvenice. Znanost rada vidim kot skupinski napor, pri katerem je znanstvena metoda dostopna vsem in z njo lahko vsak prispeva svoj kamenček v mozaiku znanstvenih spoznanj.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Rada preberem članke v spletni reviji Alternator. Nad naravo in raziskovanjem pa me vedno zelo navdušijo dobri dokumentarni filmi. Dokumentarne oddaje o naravi v produkciji BBC gledam z odprtimi usti. Njihova serija Zeleni planet zagotovo ozdravi »rastlinsko slepoto«. Za najmlajše znanstvenike pa priporočam knjigo Očarljivi poskusi z rastlinami.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Opozorila bi na pomen mikrobioma za zdravje rastlin. Veliko ljudi je ozaveščenih o pomembnosti mikroorganizmov, na primer bakterij in gliv, ki sobivajo z našimi telesi in vplivajo na številne fiziološke in patološke procese. Tudi rastline in med njimi poljščine so odvisne od raznolike skupnosti mikroorganizmov v prsti in na površini rastlin. Ti omogočajo izkoriščanje hranilnih snovi in vplivajo na odpornost rastlin proti stresnim dejavnikom ter povzročiteljem bolezni. Izkoriščanje koristnih interakcij med mikroorganizmi in poljščinami lahko pripomore k okolju prijazni kmetijski proizvodnji. V prihodnosti bomo tako tudi rastlinam verjetno vse pogosteje dodajali »probiotike«.