Odprtost osrednjega botaničnega vrta med epidemijo je bila v Evropi bolj izjema kot pravilo.
Galerija
V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so botaničnim vrtovom napovedovali konec, a so obstali, med pandemijo pa se je pokazala njihova neprecenljiva vloga za prebivalce v mestih. FOTO: Jure Eržen/Delo
V nadaljevanju preberite:
Še vedno aktualna epidemija je v minulem letu za dolge mesece zaprla tako rekoč vse javne ustanove, Botanični vrt Univerze v Ljubljani pa je skoraj ves čas sprejemal obiskovalce. Ne naročenih skupin, ki jih praktično ni bilo, temveč obiske družin in posameznikov. Teh je bilo, kot sta nam povedala direktor dr. Jože Bavcon in njegova sodelavka, raziskovalka dr. Blanka Ravnjak, bistveno več kot sicer.
Prihajali so v košček raja sredi prestolnice, ki je mnogim nadomestil onemogočena potovanja, predvsem pa so bili željni lepe narave in zdravilne rastlinske terapije. O kateri tudi raziskovalci iz vrst botanikov marsičesa še ne vedo, bodo pa mogoče prav izkušnje iz obdobja koronavirusa pomagale pri razkrivanju vsega, kar zmorejo zeleni organizmi.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji