Prvi znanilci pomladi v polnem razcvetu

Zvončki so v teh sončnih dneh v polnem razcvetu. Enemu od prvih znanilcev pomladi in prebujanja narave v ljubljanskem botaničnem vrtu vsako leto posvetijo festival. Potekal bo jutri in v soboto. Zaradi koronavirusa bodo del programa izvedli v živo, del pa prek spleta.

Obiskovalci botaničnega vrta bodo lahko kupili posebne vrste zvončkov, se udeležili vodenja v živo in lova na zvončke v tropskem rastlinjaku, si ogledali razstavo izdelkov najmlajših ali prisluhnili spletnima predavanjema o zvončkih v kulturi in slovenskih zvončkih v svetu, ki ju bosta pripravila Blanka Ravnjak in Jože Bavcon.

Prvi zvončki so v tej »sezoni« tako kot vsako leto zacveteli v topli dolini Dragonje, in sicer takoj po miklavžu. »Starejši domačini iz Dragonje znajo povedati, da so prve zvončke od nekdaj nabirali med miklavžem in božičem. Čeprav je jesen topla, se novembra tam zvončki nikoli ne zmotijo, da bi že tedaj zacveteli. Kljub zgodnjemu cvetenju so to še vedno naši navadni mali zvončki (Galanthus nivalis),« so decembra zapisali v botaničnem vrtu.



V zbirki imajo cel kup zvončkov in tudi pri njih, čeprav »spravljeni« v sivi Ljubljani, prvi zacvetijo prav ti iz Dragonje, saj imajo to v dednem zapisu. Stvar je zelo preprosta, so pojasnili, naravna selekcija je skozi stoletja tam pustila samo tiste, ki so najprej zacveteli. Tisti, ki zacvetijo pozno, nimajo dovolj časa za normalno in daljše cvetenje, da bi jih opraševalci lahko dosegli, ker se cvetovi prej zasušijo. Pretoplo je, zvončki namreč za cvetenje potrebujejo nizke temperature. Če pa se temperatura dvigne krepko prek 10 stopinj Celzija, hitro odcvetijo. Sonce jih dobesedno zažge,« so dodali v botaničnem vrtu.



Ob običajnih zimah mali beli lepotci na obali že zdavnaj odcvetijo, medtem ko se v notranjosti države šele dobro prebujajo. Zime so resda čedalje bolj mile, vendar kljub temu zvončki v notranjosti ne zacvetijo nič bolj zgodaj kot sicer, saj čutijo, da obstajata možnost zmrzali in snega, ter se tako zavarujejo. Zacvetijo šele v drugi polovici februarja. Narava deluje dolgoročno, kar pomeni, da vsakih toliko let še pride mrzla zima, zato prilagoditve na razmere v naravi nastajajo v zelo dolgih obdobjih. Njihova naravna rastišča se razprostirajo od Pirenejev do Ukrajine in Pariza. Kot vse drugo imajo tudi te ljubke cvetlice svojo ceno. Jože Bavcon je povedal, da so za eno čebulico na dražbi odšteli več kot 500 evrov.