Računalniki vidijo vedno bolje

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Večino časa imam stik predvsem z dvema predmetoma, ki ju imam pred sabo na mizi – prvi ima veliko plastičnih tipk in je med svojim delovanjem pri miru, drugega pa vestno premikam v skoraj vse smeri, ima pa zato manj tipk. Omogočata mi komunikacijo z računalnikom in posredno z grafično kartico, ki poganja napovedne modele, ki jih uporabljam pri svojem raziskovanju.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Kako pripraviti računalnik do tega, da samodejno prepozna ljudi na podlagi njihovih slik. To področje biometrije spada pod računalniški vid, kjer se v zadnjih letih primarno uporablja globoko učenje (vrsta strojnega učenja), vse to pa lahko umestimo v res širok pojem umetne inteligence. Pri strojnem (globokem) učenju gre za to, da neki napovedni model (globoko nevronsko mrežo) pripravimo oziroma naučimo za napovedovanje nekega problema z uporabo množice podatkov.

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Več delam od doma oziroma kar ves čas. Nimam se kaj pritoževati.

Zakaj imate radi znanost?

Znanost je vse, kar imamo, in edino, kar deluje.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Lajšanje vsakodnevnih opravil, seveda zelo posredno. Z uporabo biometrije hitreje, varneje in enostavneje vstopimo v svoje stanovanje, zaženemo avtomobil, odklenemo računalnik ... Seveda pa je uporaba samodejnih biometričnih pristopov v vsakodnevnem življenju lahko dvorezni meč.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?

Nikoli. Še vedno ne vem, ali sploh sem – še posebno v prostem času pogosto zaidem v kakšne nelogičnosti, nesmisle ali lenobo.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Rad prenašam programersko/inženirsko logiko v realni svet s tem, da kaj povijačim, odžagam, kaj manjšega popravim/pokvarim na avtu ali kolesu, izboljšam/poslabšam kakšen kuhinjski aparat ali pohištvo.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Poleg najbolj očitne, to je kritičnost, še dovolj velika količina zanosa, radovednosti in vztrajnosti.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Napredek umetne inteligence.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Seveda! Ampak jasno le z dvosmerno karto.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Na jedrsko fuzijo.

S katerim znanstvenikom ali znanstvenico v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Kava verjetno ne bi bila dovolj dolga, da bi bilo smiselno debatirati s kakšnim Richardom Feynmanom in si delati sramoto pred njim, bi bila pa dovolj, da bi poskusil Stephenu Hawkingu namestiti boljši sintetizator govora.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Poleg scholar.google.com mi je osebno zelo všeč paperswithcode.com, ki je zaradi dostopne programske kode odlično izhodišče za vsak začetek projekta s področja računalniškega vida – res pa zahtevajo takšni projekti nekaj računalniškega predznanja. Za prosti čas se mi zdi youtube odličen, saj se (sicer pod oblogo balasta) najdejo res briljantne zgodbe, ki pojasnjujejo stvari, na katere pogosto sploh ne pomislimo. In ker je vse v obliki videozapisa, si jih je prav zabavno ogledati za sprostitev pred spanjem (sam počnem to verjetno malo prepogosto).

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Kako zelo globoko učenje dominira na celotnem področju računalniškega vida in umetne inteligence. Če smo včasih z ročnim programiranjem pravil dosegali boljše rezultate od nevronskih mrež, je zadnja leta to obrnjeno na glavo in ni videti, da bi se stvari spremenile.