Filozofijo izumljamo vedno znova

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Poznate vic o matematiku in filozofu? V nasprotju z drugimi znanstveniki matematik za svoje delo potrebuje le svinčnik, papir in koš za smeti. No, filozof pa lahko shaja tudi brez koša … V resnici je tisto, česar filozofi ne mečemo stran, zgodovina filozofije. Novi pristopi se namreč večinoma utemeljujejo s kritikami ali novimi interpretacijami starejših del, ki se tako neprestano vračajo v obtok. Nepogrešljiv instrument je torej predvsem knjižnica.
 

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Največ pišem o estetskih vprašanjih, ki pa jih razumem zelo široko. Zanima me, kako literatura in druge oblike umetnosti prestavljajo okvire, skozi katere občutimo in razumemo svet. Ukvarjam se tudi s političnimi vprašanji, ki jih naslavljajo umetniška dela, ne le s temo in angažiranostjo, ampak že s samim načinom, kako oblikujejo čutno snov. Estetske kategorije pa niso doma samo v umetniških delih, temveč lahko z njimi proučujemo tudi družbene procese in politične diskurze.
 

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Kot pri veliko drugih poklicih predvsem ovira delovni proces. V filozofskem smislu sicer gotovo postavlja veliko vprašanj, saj na nov način premeša družbena razmerja in politična stališča.
 

Zakaj imate radi znanost?

Ker nam vedno znova daje priložnost na svet pogledati drugače.
 

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Na filozofijo gledam kot na umetnost koncepta. Seveda vse znanstvene in humanistično-družboslovne discipline izumljajo koncepte, da bi z njimi pojasnile svoje predmete proučevanja. Filozofija je posebna v tem, da jo zanimajo koncepti sami po sebi. S tem pa se odpre njena moč tako kritičnega kot inovativnega mišljenja.
 

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?

Na gimnaziji smo imeli odlično profesorico slovenščine, pri kateri sem razredu moral predstaviti Sartra. Takrat sem se prvič srečal s filozofijo, ki me je nagovorila. A treba je opozoriti, da je od želje postati raziskovalec do dejanskega opravljanja tega poklica izredno negotova pot.
 

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Med epidemijo se je moj CV precej razširil. Izuril sem se kot družinski frizer in inženir za vse mogoče naprave, ki si jih v dnevni sobi želi postaviti moj sin.
 

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Paradoksna mešanica potrpežljivosti in neučakanosti. Potrpežljivosti, ker do objavljivih rezultatov vodi dolga in naporna pot. Neučakanosti, ker te na to pot ženejo ravno drzne hipoteze, ki jih hočeš preizkusiti.
 

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Kandidatov je veliko, a predstave o prihodnosti pogosto hitro zastarijo. Tudi če lahko predvidimo razvoj znanosti in tehnologije, so njuni družbeni učinki pogosto drugačni od pričakovanih.
 

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Marcel Proust je zapisal, da bi bilo edino res zunajzemeljsko potovanje, če bi svet lahko občutili z drugačnimi čutili.
 

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Upamo lahko, da bo dovolj politične energije, da bodo alternativni viri odprli tudi zares drugačno prihodnost.
 

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Ob tem vprašanju najprej pomislim na zadrego, ki bi me najbrž obšla, ko bi razmišljal, kaj bi se takšne veličine na kavi sploh drznil vprašati.
 

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU izdajamo revijo Filozofski vestnik, ki je prosto dostopna na spletu.
 

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Filozofi se med sabo pogosto ne strinjamo niti o tem, kaj filozofija sploh je. Ampak ravno v tem je njena lepota: čeprav se nekatera vprašanja vedno znova vračajo, filozofijo vsakič izumljamo na novo.

———
Dr. Rok Benčin je filozof, raziskovalec na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti.