Prvi slovenski nanosatelit zgorel v atmosferi

Odprava satelita Trisat, ki je bil eden izmed naših dveh prvih satelitov v orbiti, se je v noči z 29. na 30. september po dobrih štirih letih končala. 

»S ponosom smo se v začetku prejšnjega tedna poslovili od nanosatelita Trisat, ki je Sloveniji prislužil naziv vesoljske nacije in se v zgodovino slovenskega naroda za vedno zapisal kot prvi slovenski nanosatelit, ki je v celoti zasnovan, izdelan in sestavljen v Republiki Sloveniji,« so sporočili z mariborske univerze. Satelit so – skupaj s še drugim slovenskim satelitom Nemo HD – izstrelili 3. septembra 2020 z evropsko raketo Vega. Trisat so izdelali na Univerzi v Mariboru skupaj s slovenskim podjetjem SkyLabs.

Načrtovali so, da bo nanosatelit v orbiti do leta 2025, a so sile narave to napoved spremenile. »Satelit je bil v nizkozemeljski tirnici, kjer na satelite vpliva mnogo dejavnikov, glavni izmed njih je izjemno redko ozračje, sestavljeno iz redke mešanice plinov, ki satelit upočasnjujejo. Izstrelitev satelita je potekala v času najmanjše Sončeve aktivnosti, ki se pojavi vsakih 11 let, ko se število Sončevih peg zmanjša. Zadnje leto pa smo bili priča nagli rasti količine Sončevih peg in izbruhov, ki z odlaganjem energije v zgornje plasti atmosfere le-to segrejejo in dvignejo, s čimer povečajo zračni upor, ki deluje na satelit. Tako se je pričakovana življenjska doba satelita začela hitro krajšati in posledično je satelit Trisat iztiril leto prej, kot je bilo prvotno načrtovano. Po izračunih in modelih članov Laboratorija za elektronske in informacijske sisteme na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru je satelit zgorel nekje nad Afriko v nedeljo, 29. septembra 2024, zvečer,« so pojasnili v sporočilu za javnost. 

»S tem dogodkom se poslavljamo od malega slovenskega predmeta iz vesolja, ki je vase vsrkal več kot petnajst let raziskav in razvoja izjemno zagnane ekipe ter ustvaril 'tehnološko seme' za svetlejšo prihodnost tako v raziskovalnem in razvojnem kot tudi poslovnem in izobraževalnem smislu, saj je Slovenijo postavil v vidno polje aktualnih akterjev v vesolju,« je pri tem dejal dr. Iztok Kramberger, vodja projekta. 

Trisat je sicer ključno vplival na nadaljnji razvoj slovenskih vesoljskih tehnologij in je pomemben mejnik slovenske znanosti, tehnologije in gospodarstva. Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM (UM FERI) in podjetje SkyLabs sta razvila prebojne tehnologije, s katerimi sta premaknila meje miniaturizacije v svetovnem merilu ter postavila temelje za nove priložnosti. S tehnološko demonstracijo na krovu Trisata so slovenske vesoljske tehnologije dosegle najvišjo stopnjo tehnološke pripravljenosti in omogočile uspešno globalno širitev, so poudarili na mariborski univerzi. 

»Uspeh misije nas je spodbudil k drznejšim projektom, med katerimi je Trisat-R, ki v sevalno zelo zahtevnem in rizičnem okolju na 6000 kilometrih oddaljenosti že več kot dve leti presega pričakovanja in navdušuje mednarodno skupnost. Naslednja faza bo misija Trisat-S, ki bo predvidoma v začetku prihodnjega leta poletela v izjemno nizko zemljino orbito,« je dodal vodja projekta dr. Iztok Kramberger.