S slovenskima satelitoma že vzpostavili prvi stik

S slovenskima satelitoma Nemo HD in Trisat, ki sta davi poletela v vesolje, so uspešno vzpostavili prvi stik, so sporočili iz mariborske univerze in Centra odličnosti Vesolje-SI, kjer so ju razvili. Po tem, ko je bila izstrelitev že večkrat odpovedana, nazadnje v torek zaradi tajfuna v Južni Koreji, kjer je nadzorni center, ki sledi raketi in tovoru na poti v orbito, so na spletni strani Spaceflightnow sporočili, da bi se lahko izstrelitev vege s 53 sateliti, vključno z dvema slovenskima – Trisatom in Nemom HD –, zgodila v sredo ponoči. In tokrat končno tudi je izstrelitev uspela.

Raketo podjetja Arianespace so izstrelili ob 3.51 po srednjeevropskem času iz vesoljskega centra CSG v Kourouju. Zdaj je že v vesolju. Vodja projekta Trisat z mariborske fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Iztok Kramberger in direktor Centra odličnosti Vesolje-SI, kjer so razvili satelit Nemo HD, Tomaž Rodič sta sporočila, da je izstrelitev prvih slovenskih satelitov potekala brez težav.



Kot je povedal Kramberger, so na podlagi lastnih vremenskih simulacij že v sredo ob 16. uri predvideli, da bo danes ta dan, ni pa bilo gotovih informacij, predvsem glede dogajanja v Južni Koreji, kjer je v bližini zemeljske postaje divjal tajfun. »Ko pa smo dobili zeleno luč iz Južne Koreje, da je v redu, smo že vedeli, da bo danes tisti dan. Ob 19. uri nam je bilo že jasno, da bo danes možna izstrelitev,« je pojasnil.

Povedal je, da se je manjše število sodelavcev zbralo na fakulteti, kjer so skupaj spremljali izstrelitev. »Najprej je bilo napeto, ali bodo preživeli prvo in drugo stopnjo, potem pa se je že nekako umirilo. Tako da ja, smo v vesolju,« je bil vesel Kramberger. »Veseli smo, da se je prvi kamen odvalil. Zdaj se pravzaprav začenja resno delo, smo na začetku,« je še poudaril. Nanosatelit Trisat se je aktiviral okoli šeste ure. Prvi signal prek zemeljske postaje v Mariboru pričakujejo okoli 10.40, nato bodo spremljali stanje satelita. To bo možno spremljati tudi na spletni strani projekta, je povedal Kramberger.



Direktor Centra odličnosti Vesolje-SI Rodič pa je za STA sporočil, da vtise ob izstrelitvi še zbira. »Po dolgih letih priprav in številnih neuspelih poskusih so moji občutki že skoraj otopeli. Na koncu pa se je priložnost pojavila tako nepričakovano in vrtoglavo hitro. Šlo je neverjetno gladko. Po treh minutah od vžiga motorjev je bil satelit že v vesolju. Malo smo si oddahnil med mirno balistično fazo, potem pa v štirideseti minuti gladka ločitev od nosilne strukture,« je pojasnil.

Prva vzpostavitev stika z mikrosatelitom Nemo HD, ki bo okrog Zemlje predvidoma krožil do leta 2025, je predvidena okoli 10.43. Ko bo priletel nad Slovenijo, ga bodo iz Ljubljane poskušali prebuditi iz varnega načina delovanja z UHF-oddajnikom in iz Pomjana nad Koprom poslušali, ali se bo odzval s signali v pasovni širini S, je povedal Rodič. »Ko se bo to zgodilo, bomo umirili njegovo vrtenje in mu postopoma zagnali podsisteme ter preverjali njegovo zdravje,« je dejal.



Kasneje bodo kalibrirali senzorje ter analizirali, kaj vidi z multispektralno kamero in videom visoke ločljivosti. Zagon in kalibracijo senzorjev bodo predvidoma končali po treh mesecih, nato sledijo tehnološke demonstracije. V prihodnjem letu pa še aplikacije daljinskega opazovanja Zemlje za kmetijstvo, gozdarstvo, urbanizem in pomorski promet.

Raketo s 53 sateliti bi morali iz Kourouja po prvotnih načrtih izstreliti že septembra lani, a so jo zaradi spodletele izstrelitve rakete vega julija lani preložili. Nato so jo načrtovali marca letos, vendar jo je preprečila pandemija covida-19. V drugi polovici junija pa so morali izstrelitev večkrat preložiti zaradi močnih višinskih vetrov. V torek so morali izstrelitev šestnajste verzije rakete vega podjetja Arianespace odpovedati zaradi tajfuna Maysak, ki se je po besedah vremenoslovcev pomikal mimo južnokorejskega otoka Jeju, kjer je telemetrična postaja, s katere nadzirajo razporejanje satelitov v orbite. 

Pomembna prelomnica za slovensko in evropsko znanost

Slovenska satelita sta sicer del prvega preizkusa koncepta za odprave malih vesoljskih plovil, imenovanega Small Spacecraft Mission Service (SSMS). Po Krambergerjevih besedah je to potrditev, da so na pravi poti z velikostjo satelita in tehnologijo, ki jo imajo. »Smo prepričani, da smo še vedno ujeli pravi val razvoja,« je dejal.

Podobno mnenje je izrazil Rodič. »Predvsem se je potrdilo, da je bila naša strategija razvoja na področju mikrosatelitov, ki smo jo začrtali pred več kot desetimi leti, pravilna, tako da smo se lahko uvrstili v pionirsko odpravo Evropske vesoljske agencije,« je poudaril.

Direktor podjetje Arianespace, ki je izvedlo izstrelitev, Stephane Israel je današnjo izstrelitev na twitterju označil za uspeh. »S sistemom za odprave malih vesoljskih plovil (...) smo dobro opremljeni za potrebe rastočega trga malih satelitov,« je dodal.