Priložnosti je ogromno. Kako jih izkoristiti?

Slovenija je med najuspešnejšimi pridruženimi članicami Evropske vesoljske agencije (Esa) in predvidoma prihodnje leto bo postala njena polnopravna članica. S tem se bodo odprle nove možnosti za sodelovanje v najrazličnejših projektih tako za podjetja kot znanstvenoraziskovalne institucije. Kako jih izkoristiti, kako še povečati sodelovanje raziskovalnih organizacij ter njihovo povezavo z industrijo in kako zagotoviti kadre?

O tem tečejo razprave na vesoljskem dogodku Priložnosti vesoljskih raziskav – Esa in Obzorje Evropa, ki sta ga ob finančni podpori EU organizirala ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport.

Vesoljski sektor je hitrorastoče in perspektivno področje, ki omogoča multiplikativne učinke. »Polnopravno članstvo nam odpira vse več vrat. Naše raziskovalne organizacije so zelo dobre, tako širše gledano kot ožje, če se osredotočim na področje vesolja. Je pa pri tem treba vedeti, da je vesolje tek na dolge proge,« je podaril prof. dr. Krištof Oštir s fakultete za gradbeništvo in geodezijo. »Priložnosti je ogromno. Sam se ukvarjam predvsem z opazovanjem Zemlje. Tu se dogajajo veliki preboji. Zbirajo se velike količine podatkov, ki jih človek sam ne more analizirati, zato na to področje prihajata strojno učenje in umetna inteligenca. To seveda pomeni, da se bodo še bolj povezovale različne stroke – od geologov, biologov in gozdarjev do računalničarjev, geoinformatikov –, ki se bodo z znanjem dopolnjevale. Povezovanje je ključno, vidim ga kot priložnost in izziv. Ocenjujem, da nam gre dobro. Vesolje je mednarodno, interdisciplinarno in interinstitucionalno,« je pojasnil. Dodal je, da ne le Esa kot krovna organizacija, ampak tudi državne vesoljske agencije, nemški DLR, francoski CNES, italijanska ASI, v različnih državah iščejo vrhunske strokovnjake in podjetja za sodelovanja.

Ključni podatki o našem svetu

Matevž Frangež, državni sekretar na gospodarskem ministrstvu, je pri tem povedal, da je ravno področje vesoljskih podjetij in raziskav lep primer in zgled ekosistemskega pristopa. »Če želimo kot država napredovati med močne inovatorke, moramo odpraviti vrzeli, ki obstajajo med znanostjo in industrijo. Vesoljski sektor je dober primer, kako smo z okrepljenim ekosistemskim postopom – močnim sodelovanjem med državo, znanstvenoraziskovalnimi organizacijami in industrijo to že dosegli. V Sloveniji je več kot 50 podjetij, ki so zelo aktivno vključena v programe Ese. Trdno smo odločeni, da postanemo polnopravna članica Ese, veseli nas, da nam naši partnerji zagotavljajo podporo in pomoč ter da v nas vidijo velik potencial.«

Kot je dodal, ocenjevalci v Esi pravijo, da ima Slovenija »zelo dober nabor vseh potrebnih sestavin, da postane velika zgodba o uspehu v vesolju. Naša ambicija je: 'majhni na Zemlji, veliki v vesolju'. Že se lahko pohvalimo z izjemnimi rezultati. Za zdaj Slovenija od Ese prejme več sredstev, kot jih vplača, moramo pa vlaganja okrepiti, če hočemo uresničiti svoje ambicije, da Slovenija postane močna partnerica na tem področju.«

»Vesoljski programi so izjemna priložnost za slovensko znanost, ker predstavlja tako imenovane učinke spill over, vključevanje v te programe ima namreč učinke na naš celoten znanstvenoraziskovalni ekosistem,« je še nadaljeval Jure Gašparič, državni sekretar na visokošolskem ministrstvu.

Fotografi, ki razvijajo satelitske slike

Spodbujati mlade  

Krištof Oštir je pri tem opozoril na pomanjkanje kadrov za ta področja. »Kritično premalo jih je, ne le v Sloveniji, ampak v celotni Evropi. Dober primer je podjetje Sinergise za obdelavo podatkov, ki nima dovolj kadrov v Sloveniji in jih mora iskati po vsem svetu. Zelo pomembno je, da se je pri nas odprla pisarna ESERO, to je priložnost, da te poklice predstavimo v osnovnih in srednjih šolah. Vsekakor menim, da so nujne kadrovske in tudi državne štipendije za študente na področju naravoslovnih, tehničnih in inženirskih ved.«

Pred kratkim je tudi pri nas stekel projekt Evropske pisarne za izobraževanje na področju vesolja (angleško European Space Education Resource Office – ESERO). Projekt je oblikovala Esa, da bi povečala interes med mladimi za nadaljnje izobraževanje na področju naravoslovnih znanj. Projekt se osredotoča predvsem na osnovno- in srednješolce, saj ugotavljajo, da otroci pogosto izgubijo svoj interes za tehnične poklice prav v tem obdobju.

Slovenija je majhna na Zemlji, a želi postati velika v vesolju

»Skupaj s Centrom za šolske in obšolske dejavnosti, ki je nosilec projekta, Centrom Hermana Potočnika Noordunga in gospodarskega ministrstva pripravljamo dogodek, da bomo predstavili integracijo vesoljskih vsebin v vrtce, osnovne in srednje šole,« je poudarila Tanja Permozer, vodja Slovenske vesoljske pisarne. »Vesoljski sektor je odličen prikaz sodelovanja med univerzami, inštituti in podjetji. Danes ni projekta, kjer te povezave ne bi bilo. Glede izobraževanja kadrov naj še povem, da smo lani sofinancirali izobraževanje Slovencev pri Esi, da so pridobili potrebna znanja pri Esi, ki jih zdaj uporabljajo v slovenskih podjetjih. Zdaj se dogovarjamo že za nove takšne izmenjave,« je dodala.

Slovenija kot zgled

Stephen Airey, vodja oddelka za nove polnopravne in pridružene članice ter sodelujoče države pri Evropski vesoljski agenciji (Esa), je povedal, da je Slovenija pred zadnjim korakom, da postane stalna članica. »Slovenija je lahko zgled vsem drugim državam, ki zdaj začenjajo svojo pot pridružene članice Ese. Pri vas je opaziti zelo dober dialog med državo in industrijo, kar je izjemnega pomena na tako zelo tekmovalnem področju.«

Dodal je, da s polnopravnim članstvom države v Esi predvsem drugim državam sporočate, da je za vas vesolje pomembno področje in da ima politično podporo. »To je za druge države dober signal, da okrepijo bilateralna sodelovanja.«

V vesoljski sektor je treba vstopiti s pravimi razlogi in pravimi pričakovanji

»Znanstveni programi so osnovani na sodelovanju. Le tako lahko dosežemo odprave, kot je Rosetta, ki je krožila okoli kometa, pa Huygens, ki je pristal na Titanu, ali pa vesoljski teleskop James Webb, pri katerem je pomembna članica tudi Esa in so zato podatki na voljo znanstvenikom v vseh članicah in pridruženih članicah Ese. Med industrijo in znanostjo vrzeli ne bi smelo biti. Oboje pa temelji na dobrem izobraževalnem sistemu. Navdušiti moramo mlade, da gredo v znanost, tehnologijo, inženirstvo in matematiko. Nekaj izmed njih bo znanstvenikov, drugi pa bodo inženirji ter strokovnjaki, ki jih industrija nujno potrebuje. Zelo pomembno je, da izobraževalni sistem ve, kaj industrija potrebuje v prihodnosti, in da na drugi strani tudi industrija podpira izobraževalni sistem, da so področja zanimiva, da se mladi zanje odločijo.«

Predstavnica evropske komisije Isabelle Maës je dodala, da Evropa raziskave in inovacije na vesoljskem področju podpira prek različnih stebrov v programu Obzorje Evropa. Dodala je, da se Evropa vse bolj zaveda pomembnosti neodvisnosti vesoljskega trga. »Če se primerjamo z ZDA in tudi Kitajsko, so v delih vesoljskega sektorja manj uspešni. In to je posledica, da so vlaganja manjša od drugih držav. V Evropi so prepoznali pomembnost neodvisnosti vesoljskega sektorja. Geopolitični kontekst nam govori, da moramo biti neodvisni pri kritičnih vesoljskih tehnologijah pri dostopu do vesolja.«