Pri najbližji sosedi našli še en planet

Proksima Kentavra je 4,2 svetlobna leta oddaljena od Sonca, od katerega je precej manjša. Uvršča se med rdeče pritlikavke. V preteklosti so astronomi odkrili dva planeta, ki krožita okoli nje (oba sta še vedi v fazi potrjevanja, da gre res za planeta), zdaj pa so z Zelo velikim teleskopom Evropskega južnega observatorija (ESO) morda zaznali še tretjega.

Planetarni kandidat, katerega odkritje bo moralo prav tako prestati preverjanje še z drugimi astronomskimi napravami, je najlažji od vseh treh. Ima namreč maso le za četrtino Zemljine, kot tak je tudi eden najlažjih eksoplanetov, ki jih poznamo do zdaj, so sporočili iz ESO. Planetni sistem je zanimiv, ker je še najboljša možnost, da človeštvo obišče planet zunaj našega osončja.

Novoodkriti potencialni planet so poimenovali Proksima d, okoli svoje zvezde kroži na povprečni oddaljenosti štirih milijonov kilometrov – za primerjavo Merkur okoli Sonca kroži na oddaljenosti 58 milijonov kilometrov. Zvezdo obkroži v pičlih petih dneh. Leži izven tako imenovane »življenjske cone«, to je območja, kjer bi lahko bili na planetu pogoji, da bi bila na površju tekoča voda.

Planet Proxima b obkroži zvezdo v 11 dneh, od nje je oddaljena 7,5 milijona kilometrov (kar je okoli 20-krat bližje, kot je Zemlja oddaljena od Sonca), planet b se večkrat omenja kot potencialnega, da bi bila za njem tekoča voda, vendar je za to potrebo izpolniti kar nekaj pogojev. Še tretji potencialni planet Proksima c je od zvezde oddaljen kar 223 milijonov kilometrov in jo obkroži v okoli petih letih. 

Ko so z Zelo velikim teleskopom potrjevali obstoj Proksime b, so zaznali signale, ki so nakazovali, da se tam skriva še nekaj. A signali so bili izjemno šibki, lahko bi jih pripisali tudi denimo spremembam, ki jih doživlja sama zvezda. Natančnejši spektrograf za skalnate planete Espresso, ki je najnovejši znanstveni instrument omenjenega teleskopa v Čilu, je odkril, da najverjetneje vendarle gre za planet. Planet tokrat niso odkrili s tranzitno metodo, ko teleskopi opazujejo minimalni upad svetlosti zvezde, ko pred njo potuje planet, ampak s tehniko, ki zasleduje skoraj neznatna nihanja zvezde, ki so posledica medsebojnega gravitacijskega vpliva. Ker je Proksima d tako majhen, na zvezdo vpliva minimalno.